Na podlagi četrte točke 36. člena zakona o obrambi in zaščiti (Uradni Ust RS, št. 15/91) izdaja Vlada Republike Slovenije
ODLOK
o organizaciji materialne in zdravstvene oskrbe v vojni
1. člen
S tem odlokom se določa organizacijo enotnega sistema materialne in zdravstvene oskrbe Teritorialne obrambe, prebivalstva in drugih obrambnih potreb v vojni.
Za organiziranje, zagotavljanje in izvajanje materialne in zdravstvene oskrbe v vojni skrbijo občine, podjetja, zavodi in druge organizacije v okviru lastnih obrambnih priprav. S tem namenom že v miru izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo obrambo načrtovanje in tem odlokom, potrebne organizacijske, prostorske, materialne, kadrovske in druge priprave.
2. člen
Izvršni sveti občinskih skupščin določajo v svojih obrambnih načrtih obseg materialne in zdravstvene oskrbe na podlagi odmer republiških upravnih organov ter izkazanih in ocenjenih 90-dnevnih vojnih potreb, ki jih zberejo pristojni občinski upravni organi po dejavnostih. Pri tem lahko upoštevajo tudi potrebe, ki so izkazane v sosednjih občinah, pa te nimajo možnosti za njihovo zadovoljevanje. Sosednje občine v te namene lahko organizirajo tudi določene skupne proizvodne ali storitvene zmogljivosti. Te aktivnosti koordinira in usklajuje pristojna regijska organizacijska enota Ministrstva za obrambo Republike Slovenije.
Na podlagi skupnega obsega materialne in zdravstvene oskrbe iz prejšnjega odstavka, pristojni občinski upravni organi, zadolženi za proizvodnjo in preskrbo, izdelajo operativni načrt za njegovo izvajanje v začetnem obdobju vojne (za 90 dni). Pri tem upoštevajo morebitne odločitve pristojnih republiških organov, s katerimi so določena podjetja, zavodi in druge organizacije že zadolžene za opravljanje proizvodnje in storitev.
Izvršni sveti občinskih skupščin določijo izmed svojih članov praviloma predstojnika upravnega organa za gospodarstvo, za usklajevanje priprav in izvajanje nalog materialne in zdravstvene oskrbe.
3. člen
Poveljstva enot Teritorialne obrambe in drugih obrambnih sil, ki po razglasitvi vojnega stanja pridejo na območje določene občine, izkazujejo potrebe po materialni in zdravstveni oskrbi območnemu štabu za teritorialno obrambo, na območju katerega se nahajajo. Območni štab za teritorialno obrambo te potrebe posreduje občini, na območju katere se enota nahaja.
Zaradi pravočasnega zagotavljanja materialne in zdravstvene oskrbe nadrejeno poveljstvo Teritorialne obrambe praviloma obvesti tudi regijsko organizacijsko enoto Ministrstva za obrambo o premikih večjih enot.
4. člen
Izvršni sveti določijo podjetja, zavode in druge organizacije, ki izvajajo materialno in zdravstveno oskrbo v vojni in morajo zato že v miru izvršiti potrebne priprave.
Podjetja, zavodi in druge organizacije iz prejšnjega odstavka organizirajo za Teritorialno obrambo in druge obrambne potrebe na mirnodobnih ter tajnih lokacijah, predvsem naslednje zmogljivosti:
– skladišča živil, goriv in maziv, oblačil, perila in obutve, zdravil in ostalih sanitetnih sredstev ter po potrebi drugih materialno – tehničnih sredstev;
– delavnice za popravilo orožja, motornih vozil, sredstev zvez, popravilo in izdelavo zaščitnih sredstev, tehnično reševalnih sredstev, oblek, perila in obutve;
– pralnice in čistilnice perila ter obleke;
– pekarne;
– klavnice;
– kuhinje za pripravo in delitev hrane;
– veterinarsko – podkovske postaje;
– vodne postaje;
– galenske laboratorije;
– bolnišnice.
Republiški upravni organi v dejavnostih iz svoje pristojnosti, določijo podrobnejše organizacijske, tehnične in kadrovske rešitve za organiziranje skladišč, delavnic in drugih zmogljivosti.
Za organiziranje skladišč, delavnic in drugih zmogljivosti, se uporabijo praviloma sredstva, oprema in delavci tistega podjetja, zavoda ali druge organizacije, ki opravlja določeno vrsto oskrbe obrambnih potreb že v miru.
5. člen
Upravni organi v dejavnostih iz svoje pristojnosti nudijo strokovno pomoč podjetjem, zavodom in drugim organizacijam pri organiziranju priprav za delovanje skladišč, delavnic ali drugih zmogljivosti na tajnih lokacijah, tako da se praviloma zagotovi:
– mobilnost ali prenosljivost zmogljivosti;
– avtonomna oskrba z energijo;
– drugi najnujnejši pogoji za delo (tajnost, oskrba delovnih obveznikov, ki opravljajo storitve, zavarovanje ipd).
6. člen
Tajne lokacije skladišč, delavnic in drugih zmogljivosti za delovanje v primeru začasne zasedbe ozemlja določi izvršni svet občinske skupščine na predlog pooblaščenih predstavnikov upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, območnega štaba za teritorialno obrambo ter podjetja, zavoda ali druge organizacije, ki je zadolžena za opravljanje določene oskrbe. Pri tem upošteva občinsko oceno pogojev in možnosti organiziranja in delovanja ob napadu na državo.
O začetku dela skladišč, delavnic in drugih zmogljivosti na tajnih lokacijah odloča izvršni svet, v nujnih primerih pa njegov član, pooblaščen za usklajevanje izvajanja materialne in zdravstvene oskrbe, glede na nastale vojne razmere.
7. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati obvezno navodilo za usmerjanje in pomoč pri pripravah materialne in zdravstvene oskrbe v vojni (RSLO, št. 06/147 z dne 13. 11. 1989).
Načrti in priprave izdelane po navodilu iz prejšnjega odstavka se uskladijo s tem odlokom v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 8-01/92-10/1-8
Ljubljana, dne 30. januarja 1992.
Vlada Republike Slovenije
Podpredsednik
dr. Andro Ocvirk l. r.