Na podlagi 56. in 79. člena zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92) izdaja minister za finance

Davčni zavezanci, ki poslovnih knjig ne vodijo po sistemu dvostavnega knjigovodstva (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) vodijo evidence, predpisane s 55. členom zakona o prometnem davku (v nadaljnjem besedilu: zakon), in obračunavajo prometni davek po tej odredbi.
Knjige, predpisane s to odredbo so javne listine. Lahko so vezane ali v prostih listih ali pa na podatkovnih nosilcih računalniške obdelave tako, da jih je mogoče kadarkoli prikazati na zaslonu ali odtisniti.
V knjigah, predpisanih s to odredbo se po načelih skrbnosti in ažurnosti, opredeljenih v skladu s pravilnikom o vodenju poslovnih knjig (Uradni list RS, št. 9/91), na podlagi verodostojnih listin knjižijo začetna stanja in poslovne spremembe.

Zavezanci zagotavljajo davčne evidence v knjigi prometa (Obrazec KP in KPG) in knjigi obračuna prometnega davka (Obrazec KPD – G in KPD – T). Vzorci obrazcev za knjige so sestavni del te odredbe.

Knjiga prometa se vodi na obrazcu KP, razen pri zavezancih, ki opravljajo gostinsko dejavnost in pri zavezancih, ki opravljajo trgovsko dejavnost in vodijo evidence po predpisih o trgovini. V knjigi prometa se vodi evidenco o prometu, zavezanemu obračunu in plačilu prometnega davka.
Knjiga prometa na obrazcu KP se vodi takole:
1) v stolpce 2, 3 in 4 se vpiše številka in datum dokumenta ter ime in sedež kupca; pri gotovinskih plačilih se vpiše datum traku registrske blagajne oziroma datum paragonskega bloka;
2) v stolpcih 5, 6, 9 in 10 se izkaže promet proizvodov in storitev po prodajni vrednosti z vračunanim davkom, plačan z gotovino oziroma prek žiro računa; če je na dokumentu izkazan promet po različnih tarifnih številkah, se izkaže promet za vsako tarifno številko v posebni vrstici;
3) v stolpec 13 se vpiše ustrezna tarifna številka iz tarife davka od prometa proizvodov oziroma davka od prometa storitev; v stolpec 14 pa preračunana stopnja prometnega davka;
4) v stolpec 15 se vpiše znesek obračunanega davka, ki se dobi z uporabo preračunane stopnje iz stolpca 14 na seštevek v stolpcih 8 ali 12;
5) v stolpca 7 in 11 se vpiše datum plačila po izdanih računih za promet, ustvarjen prek žiro računa (datum plačila je datum, naveden v izpisku o prispelem plačilu);
6) v stolpec 17 se vpiše datum plačila davka.
Po poteku vsakega 15. in zadnjega dne v mesecu se v knjigi prometa seštejejo podatki v vseh stolpcih v posebnih vrsticah brez zaporedne številke v stolpcu 1. Po vrstici, v kateri so seštevki za mesec, se izkažejo v vseh stolpcih tudi kumulativni seštevki zneskov od 1. januarja do konca zadevnega meseca. Zavezanci, ki obračunavajo davek trimesečno, izkažejo kumulativo za čas od 1. januarja le konec vsakega trimesečja. Zavezanci, ki imajo v stolpcih 5, 6, 9 in 10 v posameznih zaporednih številkah izpolnjenih po več vrstic, morajo tudi vsak kumulativni seštevek razčleniti po tarifnih številkah.

Knjigo prometa vodijo na obrazcu KPG zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost, in sicer takole:
1) v stolpce 2, 3 in 4 se vpiše številka in datum dokumenta ter ime in sedež uporabnika storitve; pri gotovinskem vplačilu se vpiše datum traku registrske blagajne oziroma datum paragonskega bloka;
2) v stolpcih 5, 6 in 7 se izkaže promet jedil po prodajni vrednosti z vračunanim davkom;
3) v stolpcih 8, 9 in 10 se izkaže promet pijač po prodajni vrednosti z vračunanim davkom;
4) v stolpcih 11, 12 in 13 se izkaže promet, dosežen z opravljanjem drugih storitev;
5) v stolpce 14, 15, 16 in 17 se vpisujejo podatki le po poteku vsakega 15. in zadnjega dne v mesecu, skupaj s seštevki zneskov za ta in za obračunska obdobja.
Po poteku vsakega 15. in zadnjega dne v mesecu se v knjigi prometa – KPG seštejejo podatki v vseh stolpcih v posebnih vrsticah brez zaporedne številke v stolpcu 1. Po vrstici, v kateri so seštevki za mesec, se izkažejo v vseh stolpcih tudi kumulativni seštevki zneskov od 1. januarja do konca zadevnega meseca. Zavezanci, ki obračunavajo davek trimesečno, izkažejo kumulativo za čas od 1. januarja le konec vsakega trimesečja.
V knjigi prometa – KPG se ne evidentira prodaja cigaret.

Zavezanci, ki opravljajo trgovsko dejavnost ali komisionarji, ki ne vodijo evidenc po predpisih o trgovini, vodijo knjigo prometa na način, predpisan v 3. členu te odredbe.
Zavezanci, ki opravljajo trgovsko dejavnost oziroma komisijsko prodajo, morajo za vsak nakup posebej sestaviti prejemni list, iz katerega so razvidni: naziv prejetega blaga, merska enota, količina, nabavna cena, znesek vračunane razlike v ceni, (marže), prodajna cena brez davka, stopnja davka, prodajna vrednost z davkom in znesek vračunanega davka. Prejemni list se sestavi pred pričetkom prodaje prejetega blaga in tudi ob nivelaciji cen blaga, ki se opravi na podlagi popisa.

Zavezanci, ki opravljajo proizvodno ali storitveno dejavnost, zagotavljajo podatke o obračunanem in plačanem prometnem davku v knjigi prometa v stolpcih od 13 do 17.

Poleg knjige prometa vodijo še posebno knjigo obračuna prometnega davka le:
1) zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost in
2) zavezanci, ki opravljajo trgovsko dejavnost in ne vodijo evidenc po predpisih o trgovini.

Zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost sestavljajo mesečni obračun prometnega davka od prometa tistih gostinskih storitev, kjer je davčna osnova prodajna cena, zmanjšana za nabavno ceno porabljenih živil in pijač z vračunanim davkom, ki jo ugotovijo v knjigi obračuna prometnega davka.
Knjigo obračuna prometnega davka vodijo zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost na obrazcu, ki je sestavni del te odredbe (obrazec KPD – G) in vanj vpisujejo podatke iz knjige prometa (Obrazec KPG) in iz evidenc o nakupu, gibanju in porabi živil in pijač.
Zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost vodijo evidenco o nakupu, gibanju in porabi živil in pijač po pravilniku o vodenju poslovnih knjig (Uradni list RS, št. 9/91).
Iz evidence morajo biti razvidni podatki o nabavni vrednosti živil in pijač. V evidenco se vpisuje porabo nabavljenih živil in pijač. Poraba se ugotavlja na podlagi popisa zalog konec vsakega meseca oziroma trimesečja. Poraba je razlika med vrednostjo začetnih zalog in nakupov v obračunski dobi in vrednostjo zalog na koncu obračunske dobe. Zaloge po popisu se ovrednotijo po zadnji nabavni vrednosti živil in pijač v mesecu oziroma trimesečju, za katerega se opravlja popis.
Evidenca se zaključuje na koncu obračunske dobe, tako da se vpiše vmesni seštevek nakupa in porabe živil in pijač in stanje zalog po popisu.
Obračun prometnega davka od jedil in pijač se v knjigi obračuna prometnega davka opravi na naslednji način:
1) v prvo vrstico se v stolpec 7 in 14 vpiše znesek obračunanega davka za predhodno obračunsko dobo, ki je podlaga za izračun akontacije davka za tekočo obračunsko dobo. Ti zneski niso sestavni del kumulativnega obračuna davka;
2) v drugo in tretjo vrstico se v stolpca 8 in 9 ter 15 in 16 vpišeta zneska in datum vplačanih akontacij za obračunsko dobo;
3) v četrti vrstici se izkaže obračun prometnega davka za obračunsko dobo;
4) v četrti vrstici se vpiše v stolpce 9 in 16 razlika med obračunanim in plačanim davkom (razlika med stolpcem 7 in 9 ter 14 in 16). Vsako obračunsko obdobje se zaključi s črto.
Naslednja plačila akontacij in obračuni davka se vpisujejo na način, kot je določeno s šestim odstavkom tega člena.

Zavezanci, ki opravljajo trgovsko dejavnost sestavljajo mesečni oziroma trimesečni obračun v knjigi obračuna prometnega davka.
V knjigo obračuna prometnega davka, ki se vodi na obrazcu, ki je sestavni del te odredbe (obrazec KPD -T), se vpisujejo podatki, na podlagi katerih se ugotavlja in plačuje davek od prometa proizvodov. V stolpce za prodajno vrednost kupljenih proizvodov se vpisujejo podatki iz prejemnega lista o prodajni vrednosti kupljenih proizvodov z vračunanim prometnim davkom in razvrščenih po tarifnih številkah in davčnih stopnjah. V knjigo obračuna prometnega davka se vpisujejo tudi podatki o spremembah cen blaga (povečanje, zmanjšanje, sprememba stopenj prometnega davka), vračilu blaga in odpisu. Spremembe cen se knjižijo na podlagi popisa, odpis pa na podlagi zapisnika.

Zavezanci, ki opravljajo promet po tretjem odstavku 7. člena zakona vodijo evidence o takem prometu po petem odstavku 55. člena zakona. Davek od obračunane razlike obračunajo takole:
1) izračuna povprečno stopnjo vračunane razlike v ceni:

         znesek (celotne) vračunane razlike v ceni
S3= -----------------------------------------------------
     znesek celotne vrednosti blaga za prodajo na drobno

2) izračuna realizirano razliko v ceni – davčno osnovo v obračunski dobi:
 
vrednost zaračunane prodaje po tretjem odstavku 7. člena zakona po cenah z vračunanim davkom x S3.

Če se zavezanci, ki opravljajo trgovsko dejavnost, odločijo plačevati akontacije davka po 1. ali 2. točki prvega odstavka 32. člena zakona, sestavljajo mesečni ali trimesečni obračun davka v knjigi obračuna prometnega davka (obrazec KPD-T) takole:
1) v prvi vrstici po zadnjem knjiženju v mesecu oziroma trimesečju se sešteje zaloge, prenesene iz prejšnjega leta, in knjiženja, opravljena v zadevnem mesecu oziroma trimesečju;
2) v drugi vrstici se pod tako dobljeni seštevek vpišejo zaloge proizvodov ob koncu meseca oziroma trimesečja, ki se ugotovijo s popisom;
3) v tretji vrstici se izkaže razlika med nabavo iz prve vrstice in zalogami iz druge vrstice, ki pomeni ustvarjeni promet za zadevni mesec oziroma trimesečje;
4) v četrti vrstici se izkaže znesek obveznosti za prometni davek, ki se dobi tako, da se na dobljeni promet uporabi preračunane davčne stopnje;
Če davčni zavezanci uveljavljajo znižanje plačila davka iz naslova neplačanih terjatev, nadaljujejo z izpolnjevanjem obračuna takole:
– v peto vrstico vpišejo podatke o neplačanem davku po stanju na dan 1. januarja obračunske dobe;
– v šesti vrstici seštejejo obračunani davek iz četrte vrstice in davek iz neplačanih računov iz pete vrstice;
– v sedmi vrstici vpišejo podatke o neplačanem davku po stanju na zadnji dan obračunske dobe;
– v osmi vrstici pa izkažejo znesek obveznosti za plačilo davka, ki ga dobijo tako, da od podatkov iz šeste vrstice odštejejo neplačani davek iz sedme vrstice.
Zavezanci sestavijo seznam neplačanih računov po stanju na dan 1. januarja in po stanju na zadnji dan obračunske dobe. Seznam vsebuje številke in datume računov ter znesek davka v neplačanih računih, razčlenjen po tarifnih številkah in davčnih stopnjah. Zavezanci hranijo seznam kot knjigovodsko dokumentacijo, rekapitulacijo seznama pa so dolžni priložiti obračunu prometnega davka.
Zavezanci, ki opravljajo promet po tretjem odstavku 7. člena zakona, ne vključijo tako opravljenega prometa v davčno osnovo iz prvega odstavka tega člena.

Zavezanec za davek od prometa proizvodov, ki izbere način plačevanja akontacij po 3. točki prvega odstavka 32. člena zakona, sestavljajo mesečni oziroma trimesečni obračun davka v knjigi obračuna prometnega davka takole:
1) po zadnjem knjiženju v mesecu oziroma trimesečju seštejejo zaloge, prenesene iz prejšnjega leta in knjiženja, opravljena od 1. januarja do konca obračunske dobe;
2) v drugi vrstici vpišejo vrednost vračunanega davka, ki jo dobijo tako, da preračunane davčne stopnje uporabijo na obremenitev, izračunano v 1. točki;
3) v tretji vrstici se izkaže znesek obveznosti za prometni davek, ki se dobi tako, da se na dobljeni promet uporabi preračunane davčne stopnje.
Zavezanci, ki opravljajo promet po tretjem odstavku 7. člena zakona, ne vključijo tako opravljenega prometa v davčno osnovo iz prvega odstavka tega člena.

Če se zavezanci, ki opravljajo trgovsko dejavnost; odločijo plačevati akontacije davka po 4. točki prvega odstavka 32. člena zakona, sestavljajo mesečni ali trimesečni obračun davka v knjigi obračuna prometnega davka takole:
1) po zadnjem knjiženju v mesecu oziroma trimesečju seštejejo zaloge, prenesene iz prejšnjega leta in knjiženja, opravljena od 1. januarja do konca obračunske dobe;
2) v drugi vrstici vpišejo vrednost vračunanega davka, ki jo dobijo tako, da preračunane davčne stopnje uporabijo na obremenitev, izračunano v 1. točki;
3) v tretji vrstici vpišejo preračunane poprečne davčne stopnje, zaokrožene najmanj na 2 decimalki, ki se izračunajo na podlagi teh podatkov takole:

        znesek vračunanega davka, ki se plačuje na poseben vplačilni račun
                    in za katerega je obremenjena prodajalna
100 x   ------------------------------------------------------------------
        znesek celotne obremenitve prodajalne po cenah z vračunanim davkom

4) v četrti vrstici vpišejo realizacijo od 1. januarja do konca obračunske dobe iz knjige prometa (obrazec KP);
5) v peto vrstico vpišejo znesek obveznosti za davek od 1. januarja do konca obračunske dobe, ki ga dobijo tako, da dobljene preračunane poprečne davčne stopnje uporabijo na plačano realizacijo v obračunski dobi.
Preračunane poprečne davčne stopnje prejšnje obračunske dobe se uporabljajo za določanje akontacij v naslednji obračunski dobi; uporabijo se na plačano realizacijo vsake akontacijske dobe v naslednjem obračunskem obdobju.
Zavezanci, ki opravljajo promet po tretjem odstavku 7. člena zakona, ne vključijo tako opravljenega prometa v davčno osnovo iz prvega odstavka tega člena.

Če se zavezanci, ki opravljajo trgovsko dejavnost, odločijo plačevati akontacije davka po 5. točki prvega odstavka 32. člena zakona, sestavljajo mesečni in trimesečni obračun davka po podatkih o prodanih proizvodih po določbah 57. člena pravilnika, izdanega na podlagi 79. člena zakona.

Dokončni obračun davka sestavijo zavezanci po 43. členu zakona in po 70. do 79. členu pravilnika in ga vpišejo v knjige, predpisane s to odredbo.

Zavezanci, ki kupujejo proizvode za reprodukcijo ali predelavo brez plačila prometnega davka, vodijo evidenco nakupa in uporabe reprodukcijskega materiala.
Evidenca iz prejšnjega odstavka se vodi ločeno po vrstah reprodukcijskega materiala in mora zagotavljati podatke
1) o količini nabavljenega reprodukcijskega materiala po nazivu, merski enoti in vrednosti po dobaviteljih (številka in datum računa oziroma druge listine o pridobitvi);
2) o uporabi reprodukcijskega materiala (številka internega dokumenta – specifikacije, delovnega naloga ipd.); interni dokument o uporabi reprodukcijskega materiala mora vsebovati podatke o količini, vrsti in vrednosti porabljenega reprodukcijskega materiala ter količini in vrednosti proizvoda, v katerega je vgrajen;
3) o stanju reprodukcijskega materiala v zalogi;
4) o odtujitvi reprodukcijskega materiala.

Zavezanci, ki kupujejo proizvode od fizičnih oseb in so zavezanci za obračun in plačilo prometnega davka po sedmem odstavku 14. člena in drugem odstavku 22. člena zakona, tako opravljen promet evidentirajo ločeno.
Davek od tega prometa se vključuje v obračun davka.

Zavezanci, ki nabavijo opremo, ki se šteje za osnovno sredstvo za opravljanje dejavnosti, po znižani davčni stopnji iz 10. člena zakona, vodijo nabavo, gibanje in odtujitev te opreme v registru osnovnih sredstev, ki je predpisan s pravilnikom o vodenju poslovnih knjig (ur. l. RS, št. 9/91).
Zavezanci, ki nabavijo opremo, ki se šteje za stvari drobnega inventarja oziroma drugo opremo iz 10. člena zakona, vodijo nabavo, gibanje in odtujitev te opreme v posebni evidenci. V tej evidenci morajo zagotoviti podatke o nabavi (številka in datum računa, ime in sedež dobavitelja, opis opreme in nabavno vrednost) za vsak proizvod posebej.

Knjiga prometa in knjiga obračuna prometnega davka se zaključita š stanjem na dan 31. decembra. V primeru prenehanja opravljanja dejavnosti, ki se nanašajo na prometni davek, se knjiga prometa in knjiga obračuna prometnega davka zaključita z dnem prenehanja opravljanja dejavnosti, spremembe predmeta poslovanja oziroma statusne spremembe.
Knjige se hranijo najmanj 10 let po poteku poslovnega leta, na katero se nanašajo, dokumentacija, na podlagi katere so bila opravljena knjiženja, pa najmanj 5 let.
Zaključene knjige overi davčni zavezanec s podpisom. Z računalniki vodene poslovne knjige in evidence se zaključijo z izpisi končnih stanj, ki jih overi davčni zavezanec s podpisom.

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.