Na podlagi 8. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov Skupščine občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89 in 6/90) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) je Skupščina občine Nove mesto na sejah vseh zborov dne 19. 12. 1991 sprejela

S tem odlokom se sprejmejo prostorsko-ureditveni pogoji za Novo mesto (izven mestnega jedra) in submestna središča (v nadaljevanju tudi PUP) v skladu s dolgoročnim (1986-2000) in družbenim (1986-1990) planom občine. Novo mesto, dopolnjenima 1989, 1990 in 1991. Izdelani so na osnovi strokovnih osnov tega odloka.

Sestavni del odloka PUP je kartografski del na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 (točka 8.00) z naslednjo vsebino:
– mejo območja urejanja,
– mejami ureditvenih področij (v nadaljevanju tudi UP),
– mejami ureditvenih območij (v nadaljevanju tudi UO) ter
– mejami ureditvenih sklopov (v nadaljevanju tudi US).
Meja območja urejanja je določena za zaokroženo območje urejanja s prostorsko ureditvenimi pogoji in obsega Novo mesto brez mestnega jedra, drevoreda Marof ter Trdinove ulice z območjem gradu Grm. Vključuje tudi prostor submestnih središč Cikava/ M. Slatnik/ Smolenja vas ter Prečna. Poteka vzhodno od cerkve sv. J. Krstnika. v Mačkovcu po reki Krki do izliva potoka Šajserja, po Šajserju do ožjega območja Smolenje vasi, po Skrajni vzhodni meji naselij Smolenja vas in Mali Slatnik, skozi območje zahodnega dela Gotenske hoste, južnega in vzhodnega roba obvodnega ambienta Težke vode, južno od Barončevega hriba, južno od cerkve sv. Roka, južno od Regrških košenic, po železniški progi Metlika-Novo mesto, južno od Mrzle doline do Srebrnič, po reki Krki do izliva Temenice, po Temenici do Prečne, po skrajnem severnem robu vasi Kuzarjev kal, severno od vasi Hudo, preko temena Dobrave ter po obstoječi glavni cesti Ljubljana-Zagreb.
Tudi meje UP, UO in US, določene v kartografskem delu odloka, potekajo v sklenjenih potekih za zaokrožena območja urejanja s temi prostorsko ureditvenimi pogoji.

S temi prostorsko ureditvenimi pogoji se določajo merila in pogoji za posege:
– na gradbenih parcelah, v osnovni stavbni fond, funkcioniranje ter postavitve začasnih objektov,
– v javnem mestnem prostoru ter v javnih infrastrukturnih sistemih,
– na kmetijskih, gozdnih površinah ter območjih površinskih voda;
ter merila in pogoje:
– za varovanje okolja (varovanje zraka, voda, sestave zemljišč, površinske rasti in visoke vegetacije ter varstvo pred hrupom) ter kmetijskih površin,
– za funkcioniranje stavbnih parcel z možnimi oblikami vsebin ter komunalno urejanje,
– za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje stavb in drugih objektov ter površin, velikost funkcionalnega zemljišča, lego objektov, dograjevanje in prenavljanje obstoječih stavb, vzdrževalna dela,
– urejanje prometa,
– komunalno, energetsko in telekomunikacijsko opremljanje,
– za varovanje in razvoj naravne in kulturne dediščine,
– za požarno varnost,
– za posege z vidika SLO,
– za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja,
– za etapnost izvedbe posegov.
Merila in pogoji opredeljujejo tudi obseg, način, vsebino in vrsto posegov v prostor.

Prostorsko ureditveni pogoji so predpisani za prenove, adaptacije, novogradnje, nadomestne gradnje, spremembe namembnosti in za druge posege, s katerimi se spreminjajo prostorski/funkcionalni okviri eksistence ureditvenih območij in javnega mestnega prostora z javno infrastrukturo v širšem okolju. Poleg njih je obvezno upoštevati tudi druge občinske odloke za posamezna področja.
Prostorsko ureditveni pogoji določajo trajna ali začasna merila in pogoje za posege v prostor. Pogoji so trajni v vseh območjih, za katere niso predvideni prostorsko izvedbeni načrti (v nadaljevanju PIN). V območjih, za katera so predvideni PIN, so podani začasni prostorsko ureditveni pogoji (izpis šifre ureditvenega območja v tekstualnem in grafičnem delu v »navednicah«).

Prostorsko ureditveni pogoji so za celoten prostor urejanja predpisani na dveh ravneh (a- in b-):
a- v členih po tč.:
– 2.00 SPLOŠNA MERILA IN POGOJI UREJANJA ter
– 3.00 UREJANJE JAVNE INFRASTRUKTURE IN JAVNEGA MESTNEGA PROSTORA za vse javne infrastrukturne in komunalne sisteme ter javne mestne površine, s tč. DRUGI POGOJI UREJANJA
– 3.10 CESTNO PROMETNEGA OMREŽJA,
– 3.20 OSKRBE Z VODO,
– 3.30 KANALIZACIJE,
– 3.40 ODSTRANJEVANJA ODPADKOV,
– 3.50 ZAČASNIH OBJEKTOV V JAVNEM IN POLJA VNEM MESTNEM PROSTORU
– 3.60 DRUGIH ELEMENTOV JAVNEGA MESTNEGA PROSTORA;
b- v členih pod tč.:
– 5.10 SPLOŠNA MERILA IN POGOJI ZA URE-
JANJEEE GRADBENIH ENOT (ki veljajo za vse GE v območju urejanja),
– 5.20 POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE GRADBENIH ENOT v ureditvenih območjih s stavbnimi zemljišči ter
– 6.00 DOLOČITEV DRUGIH UREDITVENIH OBMOČIJ (z določenimi šiframi režimov urejanja).
Ureditvena območja (UO), za katere so predpisana merila in pogoji pod tč. 5.20 in 6.00 so v kartografskem delu odloka prikazana s šiframi UO (ki vsebuje označbo UP (rimska številka), označbo režima urejanja za delitveno črto (črko) ter zaporedno številko UO z istim režimom urejanja znotraj UP (arabsko številko)), v tekstu pa s šiframi UO ter ulico/ ledinskim imenom. Za posamezne ureditvene sklope (US) veljajo poleg posebnih določil tudi merila in pogoji za ureditvena območja; Šifre US so določene s šifro režima urejanja (črko) in zaporedno številko US v UO za zaporedno številko UO.
Za posebne urbanistične in arhitekturne elemente pri urejanju gradbenih enot (tč. 5.00) ter urejanje drugih ureditvenih območij (brez. gradbenih enot, tč. 6.00) se določajo podrobnejše razlage, merila in pogoji v členih pod tč. 4.00 v KATALOGIH; pod tč:
– 4.10 KATALOGU IZBRANIH URBANISTIČNIH IN ARHITEKTURNIH ELEMENTOV,
– 4.20 KATALOGU TIPOV GRADBENIH ENOT,
– 4.30 KATALOGU TIPOV GLAVNIH STAVB GRADBENIH ENOT;
– 4.40 KATALOGU MERIL IN POGOJEV ZA UREJANJE DRUGIH UO (za šifre režimov urejanja od o do z).

Podlaga za podrobnejše vrednotenje posameznih posegov v območju urejanja so strategija prostorskega razvoja Novega mesta, strokovne osnove teh prostorsko ureditvenih pogojev ter usmeritve prostorsko izvedbenih načrtov in drugi elementi urbanističnih zasnov Novega mesta.
Pri vrednotenju posegov imajo ugotovljene lokalne prostorske posebnosti prednost pred tipiziranimi rešitvami, ki jih opredeljujejo ti PUP.

Vsi elementi tega odloka, ki se dopolnjujejo z opredelitvami v urbanističnih zasnovah Novega mesta se do njihovega sprejetja nadomeščajo s strokovnimi osnovami teh prostorsko ureditvenih pogojev ter strategijo prostorskega razvoja Novega mesta.

Osnovna merila posegov v prostor so obstoječe kvalitetne sestavine bivalnega in naravnega okolja. Pri tem se mora zagotoviti celovito vrednotenje vplivov na splošni bivalni standard, izkoriščanje potencialov prostora ter ohranjanje njegovih konstitutivnih naravnih ter ustvarjenih sestavin. Skozi uravnotežen prostorski razvoj se še posebej ohranjajo in dograjujejo:
– ekološko skladna razmerja,
– kvalitetne naselbinske, arhitekturne in druge kulturne sestavine,
– vzpostavljeni kvalitetni ekonomski potenciali v prostoru.
V prostoru urejanja so s tem odlokom dovoljeni le posegi katerih cilj je izboljšanje bivalnih in delovnih pogojev ter revitalizacija naselbinske dediščine.

V območjih ter na objektih naravne in kulturne dediščine so dovoljeni le posegi, ki ohranjajo, varujejo in omogočajo strokovno predstavitev.
Posegi se smejo izvajati le v soglasju in pod nadzorom pristojne strokovne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Za investicije v dejavnosti sekundarnega sektorja in večje ter posebne terciarnega sektorja je potrebno pridobiti ustrezne študije in strokovna mnenja o:
– škodljivosti posega v prostor, predvsem glede na ekološka razmerja,
– tehničnih ukrepih zaščite pred temi negativnimi vplivi.
Takšne študije in strokovna mnenja se morajo nanašati na natančno opredeljeno vrsto in značaj dejavnosti, obseg in tehnološki postopek. Pri tem se poleg domačih navedejo in upoštevajo tudi standardi Evropske skupnosti o dopustnih obremenitvah okolja. Študije in strokovna mnenja se morajo nanašati na konkretne lokacije, določila teh prostorsko ureditvenih pogojev in veljavnih dokumentov.
Usklajenost investicij z ekološkimi zmogljivostmi prostora mora na osnovi zgoraj opredeljenih dokazil pred izdajo lokacijskega dovoljenja posebej potrditi pooblaščena strokovna skupina za varstvo okolja oziroma pristojni upravni organ.

Izvedbeni projekti za vse zgradbe pomembnih javnih dejavnosti (pomembnih za mesto in širše), ureditve središč v območju urejanja, parkov in drugih pomembnih delov mesta morajo biti izdelani na podlagi rešitev anonimnih javnih natečajev. Od zaključka natečaja do pričetka izvedbe ne sme biti več kot pet let.
Strokovna izhodišča natečaja in kriteriji natečajnih pogojev morajo biti v skladu s:
– strategijo prostorskega razvoja ter urbanističnimi zasnovami,
– usmeritvami in merili teh PUP in strokovnih osnov,
– drugimi elementi urbanističnih zasnov, vključno z usmeritvami mejnih prostorsko izvedbenih načrtov.

Vse infrastrukturne naprave se načrtujejo, izvajajo in obratujejo v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.

Vsi posegi na vseh vrstah javne infrastrukture in v javnem mestnem prostoru se lahko izvajajo le s soglasjem upravljalca posameznega infrastrukturnega sistema in pristojno institucijo za urejanje prostora.

Kabelske instalacije (TT, telekomunikacije, električne napeljave ipd.) ter cevne/kanalske instalacije (vodovod, plinovod, kanalizacija...) se lahko napeljujejo izključno zemeljsko, praviloma pa:
– v prostoru javnih mestnih površin,
– v distribucijskih gradbenih enotah za posamezne instalacije,
– znotraj infrastrukturnih koridorjev, opredeljenih v urbanističnih zasnovah Novega mesta, izjemoma tudi
– v koridorju 1,5 m vzdolž vseh javnih prometnih površin.
Vzdrževanje teh infrastrukturnih vodov in naprav mora biti zagotovljeno le v prostoru, ki ustreza vsaj enemu od navedenih primerov. Površinski elementi javnih infrastrukturnih vodov (npr. pokrovi jaškov) so lahko locirani izključno v prostoru tlakovanih površin, drugih javnih prometnih površinah ali v prostorih, ki jih urbanistične zasnove namenjajo tlakovanju (prometne površine, površine pešca ipd.). Izjema so le požarni hidranti, ki se načeloma locirajo na zelenih površinah v odmiku 1 m od tlakovanih površin. Principi razmestitve (proporci odmikov...) morajo biti enotni najmanj v celotnem UO.

Upravljalci vseh vrst javnih infrastrukturnih sistemov morajo omogočati vsem gradbenim enotam (v nadaljevanju tudi GE) v mestu priključevanje na vse vrste javne infrastrukture ter kvalitetno oskrbovanje vseh GE z javnimi uslugami, za katere so pooblaščene, v skladu z veljavnimi odloki in pravilniki.
Če se pogoji priključevanja GE na javni infrastrukturni sistem in javni prostor poslabšajo zaradi naknadnih vzdrževalnih, prenovitvenih ali drugih del na javni napravi, je upravljalec takšne naprave dolžan ponovno vzpostaviti tudi priključek GE v skladu z veljavnimi standardi.

Vse elemente infrastrukturnih sistemov, ki se vgrajujejo v zunanji javni mestni prostor (od pokrovov jaškov, robnikov, omaric, elementov javne razsvetljave ipd.) ter iz javnega mestnega prostora vidne elemente priključevanja GE na javne instalacije, (omarice ventilov, merilnih sistemov, oznak ipd.) morajo posebej odobriti pristojna institucija za urejanje prostora in posamezni upravljalci javnih instalacij.

Investitor je dolžan pred zasipom ali predajo komunalnega objekta izdelati kataster tega objekta ter ga posredovati pristojni geodetski službi in upravljalcu komunalnega sistema.

Prometni sistemi morajo biti, poleg upoštevanja pogojev v členih pod tč. 3.00 oblikovno, vsebinsko in pomensko usklajeni z usmeritvami v urbanističnih zasnovah.
Spremembe na cestnem omrežju ali njihovih objektih (rekonstrukcije in novogradnje na posameznih odsekih) se lahko izvajajo le v okviru usmeritev PIN posameznih UO.
Cestno omrežje se mora načrtovati in izvajati vzporedno z načrtovanjem in izvedbo novogradenj ter posodobitvami vseh javnih infrastrukturnih inštalacij z razvodnimi priključki, javnih mestnih površin pešca, javnih in drugih parkirišč v trasi prometne ureditve ter javnih ureditev za zbiranje komunalnih odpadkov.
Pri posegih v prometne ureditve je potrebno ponovno preveriti vse navedene elemente (njihove kapacitete, tehnično ustreznost, razvojne možnosti...) v vseh UP, skozi katere trasa poteka.

Slepe ulice morajo biti opremljene z obračališčem. Parkirna mesta, površine pešca ter površine kolesarja morajo biti vizualno, praviloma z drugačno tlakovno ureditvijo ločene od prometnih površin za motorni promet. Od javnih površin pešca so tudi deljena z različno površinsko obdelavo tlaka. Izven mest križanja peš in drugih prometnih površin morajo le te biti tudi višinsko ločene.
Vsi priključki morajo biti funkcionalno prometno in oblikovno usklajeni z javnim cestnim omrežjem.

Oskrba z vodo se ureja v okviru javnega vodovodnega omrežja. Če iz hidravličnih pogojev ni možno zagotoviti potrebnih zmogljivosti (za požarno varnost ipd.), potem se vgradi interna hidroforna naprava ali akumulacijski objekt.

Odpadne vode iz vseh območij se morajo stekati v čistilne naprave in imeti kontrolne jaške.
V posebnih primerih, ko zaradi tehničnih ovir ni možno priključevanje na čistilno napravo, se za manjše količine odpadnih voda lahko le-te odvaja v greznico. Greznica ne sme biti pretočna, temveč se morajo odpadne vode odvažati v čistilno napravo.
Pri vseh novogradnjah in prenovah omrežja se izvaja le ločen sistem odvodnjavanja meteornih in odpadnih voda.

Meteorno vodo s cestišč, streh, parkirišč in ostalih utrjenih površin se lahko odvaja v potoke ali ustrezno ponikovalnico le preko peskolovcev ali lovilcev olj ter maščob.

Komunalne odpadke se lahko zbira le v posebnih zabojnikih na posebnih zbirnih mestnih, ki jih soglasno organizira pooblaščena komunalna organizacija in pristojna institucija za urejanje prostora. Pri teh, še posebej pa pri posebnih in drugih odpadkih se upošteva tudi občinski odlok o zbiranju, odvozu in deponiji teh odpadkov.

V javnem in poljavnem prostoru mesta se lahko začasni objekti locirajo le v naslednjih primerih:
a- V času gradbenih del, javnih prireditev in izrednih razmer. Pooblaščeni organ, ki dovoljuje takšne ukrepe ob tem tudi regulira obliko, obseg ter rok za odstranitev začasnih objektov.
b- Za potrebe stalnih prodajnih mest na centralnih tržnih površinah mesta – tržnicah. Uporabljajo se lahko izključno objekti tipa, ki ga odobri pristojna intitucija za urejanje prostora. Upravljalec tržnega prostora opredeljuje tudi rok, lokacijo in takso za uporabo takšnega prodajnega mesta. Odpadki s tržnice se lahko zbirajo izključno v posebnih zabojnikih, na določenem mestu tržnice.
c- Intervencija v ponudbi prostorsko neusklajenega javnega programa. Tovrstna ponudba se lahko organizira le pod pogoji, ki jih pooblaščena institucija za urejanje prostora poda v skladu s prostorskimi pogoji za lokacijo takšnega objekta in splošnimi pogoji za obratovanje v vsaj naslednjih elementih:
– v predpisanem tipu objekta- kioska in številu enot;
– v predpisanem roku;
– odnosih do javnega mestnega prostora, še posebej do prometa;
– omejitvah dejavnosti.
Pogoji za izbiro lokacije in omejitve vsebine v začasnih objektih (kioskih) za intervencijo v ponudbi javnega programa:
– v prostoru optimalnega radija pešcev okoli predlagane lokacije ni tovrstne ponudbe(v radiju 200 m);
– izkoriščene so vse druge možnosti za pridobitev ustreznih prostorov v gradbeni strukturi; le prodaja časnikov in tobačnih izdelkov ni nujno podrejena temu kriteriju;
– lokacija in dejavnost morata omogočati večje število javnih uporabnikov najmanj dvanajst ur dnevno;
– pomen dejavnosti mora biti usklajen s pomenom prostora,v katerem se nahaja;
<- arhitekturne in urbanistične lastnosti ambienta lokacije morajo omogočati kvalitetno prostorsko umestitev začasnega objekta; tako se mora npr. ohraniti tudi celovitost kvalitetnih zelenic, platojev ipd.
– dejavnost v začasnem objektu ne sme koristiti komunalnih naprav drugih uporabnikov (njihovih (pol)javnih parkirišč, uvozov za stranke, zaposlene, za namestitev smetnjakov ipd.) brez njihovega soglasja;
– zunanja ureditev ter priključitev na javne mestne površine mora zagotavljati prometno varnost; enote ob glavnih mestnih cestah morajo imeti zagotovljen tudi prostor za varno ustavljanje vozil (drugi pas, uvoz ob parceli ipd.); ob takšnih cestah morajo biti pločniki v dolžini najmanj 10 m okoli objekta dodatno zavarovani s fizičnimi barierami, in sicer tako, daje na njih preprečeno parkiranje;
– glede na obseg in vrsto dejavnosti mora zagotavljati ustrezno število lastnih parkirnih mest- gostinski, trgovski in podobni lokali najmanj tri, dejavnosti kot so prodaja časopisov pa najmanj eno;
– vse javne in poljavne površine pešca pred objektom morajo biti tlakovane; stiki obstoječih tlakov javnih mestnih površin ter zelenih površin s tlaki začasnega objekta morajo biti arhitektonsko oblikovani.
Uporabno dovoljenje se lahko izda za tri ali največ pet let. Podaljša se lahko do skupno največ 8 let.
Lastnik/uporabnik kioska ne sme samostojno spreminjati velikosti, oblike in osnovne barve kioska, temveč le na osnovi dovoljenja pristojne institucije za urejanje prostora; dodatni likovni elementi na zunanjih površinah takšnega začasnega objekta morajo biti oblikovani tako, da se ohranja celovitost stavbnega volumna.

Reklamna sporočila in drugi tovrstni objekti in ureditve (likovne rešitve, displayi, ekrani...) so lahko razmeščeni le v/na temu namenjenih površinah, likovno in prostorsko definiranih:
– na glavnih fasadah stavb, čelni fasadi v vogalu stavbnega niza/kareja ali na
– posebej oblikovanih in umeščenih javnih panojih.
– Na fasadah so ta sporočila lahko razmeščena le:
– v ravnini fasadne plošče, kot ploskovni element fasade;
– v osrednjem delu glavne fasade (oziroma najmanj 2,5 m od nivoja javnega prostora). V vseh delih mesta, razen na najpomembnejših strukturnih oseh (ki so opredeljene v urbanističnih zasnovah) lahko fizični elementi javnih sporočil segajo iz fasadne ploskve v javni prostor največ 90 cm, vendar pa ne smejo segati v prosti profil ceste.

Vsi elementi urbane opreme javnega mestnega prostora (avtobusna postajališča, začasni objekti (pod tč. a-in b- v 24. členu), javne klopi, koši za smeti, javna razsvetljava, površinski pokrovi in omarice vseh infrastrukturnih instalacij...) so lahko le posebej predpisanega tipa, ki ga določa pristojna institucija za urejanje prostora. Tipi pomembne opreme javnega prostora, ki so za identiteto mesta posebej pomembni (stojnice, javne oglasne površine, koši za odpadke, cvetlične posode, parkovne klopi...), se lahko pridobijo le na temelju rešitev javnega natečaja. Posebej oblikovani elementi se lahko uporabijo le v najpomembnejših javnih prostorih (kategorizacija v urbanističnih zasnovah), v okviru celovito zastavljenega oblikovanja.
Projekti za te elemente se lahko izvedejo le na podlagi javnega anonimnega natečaja.

Plakatiranje je dovoljeno le na, posebej oblikovanih in označenih javnih mestih.

Vse stavbne parcele in stavbe v prostoru urejanja se urejajo pod pogoji gradbenih enot- splošnih pogojev (tč. 5.10) in posebnih, predpisanih po ureditvenih območjih (UO- tč. 5.20).

Gradbene enote ureditvenega območja se lahko urejajo le v okvirih splošnih in posebnih meril in pogojev, ki so predpisani za posamezna ureditvena območja v posebnih merilih in pogojih za urejanje ureditvenih območij (UO). Ta merila in pogoji so temeljni okvir, znotraj katerih se varujejo bivalne, delovne, naselbinske in arhitekturne kvalitete in razvojne možnosti prostora UO in posameznih parcel.

Stavbno strukturo dveh ali več gradbenih enot ni dovoljeno združevati.

Gradbene enote se morajo priključevati na naslednje vrste javnih instalacij in uslug, če za njih obstajajo možnosti glede na javni razvod, oziroma se morajo naknadno izvesti:
– priključek na javno prometno površino za motorna vozila v minimalni širini 3 m, GE s poslovnimi prostori z nujnim dostopom za tovorna vozila pa min. 4 m,
– kanalizacijo,
– javni ogrevalni sistem,
– plinovod,
– vodovodno omrežje,
– odvoz komunalnih odpadkov.
Glavno stikalo priključka GE na javno instalacijo za električno energijo in plin se mora umestiti na glavno fasado ene od stavb GE, načeloma ob manj pomemben javni mestni prostor.

Stavbe GE, ki so od javnih prometnih površin oddaljene več kot 20 m morajo imeti urgentni dovoz. Tudi vsi ostali objekti GE naj imajo zagotovljeno možnost urgentnega dovoza, sicer pa morajo imeti zagotovljene možnosti za gašenje iz javnega vodovodnega omrežja (hidrantni priključek) ali požarnega črpališča v oddaljenosti do 100m.

Za vse GE mora biti, glede na dejavnost in kapaciteto zagotovljeno zadostno število parkirnih mest v prostoru GE.
Za navedene dejavnosti mora biti zagotovljeno vsaj eno parkirno mesto na:
– vsako stanovanje,
– 60 m2 neto površin za trgovske in storitvene lokale,
– 4 sedeže v gostinskih lokalih in restavracijah. Število parkirnih mest za velike kvartarne, trgovske, industrijske in druge enote se določa na osnovi dodatne analize, ki je podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije. Analiza se izdela na osnovi standardov in predpisov Evropske skupnosti:
Izjemoma lahko GE, s posebnim dovoljenjem, uporablja tudi pomožna parkirišča v javnem mestnem prostoru. Število takšnih pomožnih parkirnih mest, rezerviranih v javnem mestnem. prostoru lahko določita le skupaj pooblaščeni upravljalec konkretnih javnih parkirišč in pristojna institucija za urejanje prostora.
Za GE se lahko določijo pomožna parkirna mesta pod naslednjimi pogoji:
– da vsebuje program javnega značaja,
– da so objektivno izkoriščene vse možnosti za organizacijo ustreznega števila parkirišča na GE,
– da rezervacija teh parkirišč ne ovira režima parkiranja v UO in UP, predvsem dejavnosti kvartarnega značaja.
Za posamezno GE se lahko določi največ pet pomožnih parkirnih mest. Ta omejitev ne velja za najpomembenjše GE z javno vsebino s področij kulture, sakralnih stavb in velikih športnih objektov.

Višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopati od višine raščenega terena oziroma trajne zunanje ureditve sosednje GE, če takšne rešitve ne implicirajo urbanistične zasnove. Če so potrebni podporni zidovi, potem morajo biti prikazani v lokacijski dokumentaciji.
Podporni zidovi ne smejo presegati višine 1,4 m nad koto javnega mestnega prostora oziroma nad koto pritličja glavne stavbe GE.
Pri novogradnjah in nadomentnih gradnjah med glavno stavbo in najpomembnejšim javnim mestnim prostorom ni dovoljeno graditi podpornih zidov, ki so usmerjeni vzdolž tega javnega mestnega prostora (vzporedno ali z odstopanjem do 45 od osnovne smeri) in ki segajo nad višinsko koto tlaka javne mestne površine.

Za, projekte vseh priključkov na javne komunalne in druge infrastrukturne sisteme mora investitor pridobiti soglasja upravljalcev posameznih sistemov, pred izdajo uporabnega dovoljenja pa tudi soglasje k izvedbi priključka.

Lokacijska dokumentacija in projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) za posamezno stavbo GE mora v okviru situacijskega dela vsebovati tudi organizacijsko shemo bodoče ureditve celotne GE, ki opredeljuje funkcionalno in oblikovno vključitev novega, nadomestnega ali prenovljenega objekta/stavbe v prostor GE ter njeno priključevanje na javni mestni prostor. Minimalni dodatni potrebni elementi so:
– oznaka vhodov v vse stavbe GE;
– oznaka uvozov in vhodov v garaže ter parkirna mesta vozil za potrebe GE;
– shema ohranjenih možnosti nadaljnje rasti stavb na GE;
– prikaz višinskih odnosov nove stavbe do optimalno razvitih glavnih stavb sosednjih GE.

5.11 NOVOGRADNJE POMOŽNIH OBJEKTOV NA GE, ZA KATERE ZADOŠČA PRIGLASITEV DEL
Na podlagi priglasitve del se lahko gradijo le pomožni objekti pod naslednjimi pogoji:
lahko je lociran le na stavbni parceli, ki je po tem odloku gradbena enota, in sicer vseh tipov razen GE javne zgradbe (šifra Urejanja d), GE posebne javne zgradbe (š.u.e) ter GE stanovanj v bloku (š.u. j);
– grajen je lahko le pod organizacijskimi in oblikovnimi pogoji, opredeljenih posebnih meril in pogojev za pomožno stavbo na ktmkretni GE;
– lahko je le pritličen;
– tlorisno velikost ima lahko le do 15 m2;
– ni lociran na komunalnih ali energetskih vodih.

4.10 KATALOG IZBRANIH URBANISTIČNIH IN ARHITEKTURNIH ELEMENTOV GRADBENIH ENOT (razvrščeni po abecednem redu)
Bivanje v urbani sredini; bivanje
(glej urbane dejavnosti)
Čelna fasada
Fasada stavbe, ki ni glavna ali notranja.
Na čelnih fasadah stavb glavnih vhodov ni dovoljeno organizirati. Če je glavna stavba pravokotna na najpomembnejši javni prostor, potem se vhodi za pešce organizirajo iz najpomembnejšega dvorišča GE.
Glavna fasada; glavna fasada z arkadami
1- Status v prostoru, splošna oblikovna usmeritev Glavna fasada artikulira arhitekturni izraz gradbene enote s splošno stavbno strukturo do javnega prostora in je hkrati del kulise javnega mestnega prostora.
Z oblikovanjem glavne fasade stavbe se na, GE realizira tudi pomen in značaj javnega prostora. Ob tem se glavna fasada ob najpomembnejšem javnem mestnem prostoru oblikuje kot najpomembnejša (z oblikovanjem, vsebino), glavna fasada ob pomembnem javnem prostoru kot pomembna itd.
2- Vsebina
21- Vhodi, uvozi
Na glavni fasadi se oblikuje(jo) vsaj najpomembnejši vhodi za pešce v glavno stavbo GE glede na naslednjo hierarhijo pomembnosti:
– v javne prostore,
– v (druge) poslovne prostore,
– v stanovanja.
Vhode v druge gospodarske in pomožne prostore iz najpomembnejših fasad ni dovoljeno vzpostavljati.
Na glavni fasadi ni dovoljeno organizirati uvozov za vozila (v garaže, skladišča...) razen izjemoma:
– uvoz za osebna in lahka tovorna motorna vozila do 2 t nosilnosti v kletno garažo, ki ima kapaciteto najmanj 10 parkirnih mest, hkrati pa mora biti omogočena tudi dostava za potrebe gradbene enote s tovornimi vozili do 5 t nosilnosti;
– uvoz za interventna vozila (gasilska, reševalna, policijska...) pri stavbah, ki so tovrstnim dejavnostim namenjene.
22- Prezentacija vsebine GE
Vsaj najpomembnejša glavna fasada mora biti oblikovana tako, da omogoča prezentacijo javnega, poslovnega in drugega programa gradbene enote. Če prostorski pogoji GE omogočajo poslovno dejavnost javnega značaja, potem morajo biti poleg možnosti vizualne'prezentacije "dejavnosti (izložbe) z ustreznimi instalacijskimi priključki zagotovljeni tudi pogoji za montažo vizualnih sporočil (oglasnih tabel, reklam, displayev...) brez kasnejših dodatnih zidarskih del na fasadi. Posebne ureditve za prezentacijo vsebine gradbene enote/stavbe se organizirajo predvsem v območju stika podnožja in osrednjega dela glavne fasade, osnovne ureditve (izložbe) pa v sklopu oblikovanja podnožja glavne fasade.
23- Posebna določila ureditev priključkov, merilnih postaj in drugih posebnih elementov fasade
Pri posegih, ki se nanašajo na celotno fasadno površino je potrebno opredeliti položaj in obliko potrebnih merilnih in razdelilnih elementov priključkov na javno infrastrukturno omrežje, najmanj pa omarico z priključkom in merilnim sistemom na električno omrežje, plinovodno in telefonsko omrežje ter vse druge priključke, na katere se gradbena enota priključuje in se po veljavnih predpisih morajo izvajati kot dostopni na zunanji fasadi.
Na glavni fasadi ob najpomembenjšem javnem mestnem prostoru praviloma ne smejo biti locirane merilne naprave razen:.
– pri GE, ki mejijo le na en javni mestni prostor in ni mogoče zagotoviti dostopa v notranje dvorišče,
– pri GE individualne stanovanjske hiše – osnovni tip. Praviloma se locirajo na eni od manj pomembnih glavnih fasad ali na notranji fasadi.
24- Priključki na gradbeno enoto se praviloma izvedejo le na enem delu ene fasadne ploskve. Praviloma se oblikujejo na dostopni notranji fasadi.
25- Če stavbe GE mejijo na več kot dva javna prostora, potem se vse zgorej navedene instalacije lahko izvedejo na glavni fasadi, ki meji na manj pomemben javni mestni prostor.
Tudi omarice glavnega stikala in ventila za električno energijo in plin, ki morata biti locirana na eni od zunanjih fasad GE praviloma ne sme biti ob najpomembnejšem javnem mestnem prostoru, če GE meji na več le teh.
3- Oblikovanje
31- Geometrija fasadne ploskve po globini parcele Fasadna površina je praviloma ravna ploskev na gradbeni liniji. V pritličju je odmik izjemoma lahko oblikovan le v notranjost gradbene enote/ glavne stavbe. To se lahko izvede le v primeru, ko se med stavbo in gradbeno linijo vzpostavi (pol)javni značaj z javnim programom, hkrati pa sosednji stavbni volumni ohranjajo ambientalno celovitost gradbene linije.
32- Kompozicija
Celotna fasada mora biti oblikovana v enotni fasadni kompoziciji in enotnem proporcijskem sistemu. Vsaj najpomembnejši fasadni elementi so praviloma urejeni v vertikalnih kompozicijskih oseh.
33- Fasadna ploskev se oblikovno deli na tri glavne horizontalne pasove:
331- Podnožje glavne fasade
– Najpomembnejši fasadni element je glavni vhod za pešce.
– Oblikovanje mora omogočiti prezentacijo javnih vsebin GE/stavbe. Najpomembnejši fasadni elementi (izložbe, vhodi) imajo praviloma vertikalne dimenzije večje od horizontalnih.
– Če, je pritličje fasade oblikovano introvertirano (npr. pri stanovanjskih, delovnih... prostorih), potem so lahko okna velika največ 1,5 m2. Pri oknih, večjih od 0,2 m2 je razmerje med širino in višino praviloma večje od razmerja 1:1,5.
– Podnožje glavne fasade se od osrednjega dela fasade praviloma loči vsaj po barvi in/ali strukturi površinske obdelave.
3311- Glavna fasada z arkadami se oblikuje vsaj v višini celotnega podnožja glavne fasade, vendar ne višje kot 1/2 celotne višine glavne fasade. Arkade se lahko oblikujejo le na gradbeni liniji.
Javni pokriti prehod za pešce pod arkadami mora biti zagotovljen najmanj v širini. 1,2m. Vsaj v tej Širini mora biti tudi prost prehod na stiku dveh sosednjih stavb.
Ves program podnožja glavne fasade se pri glavni fasadi z arkadami prenese na fasado pod arkadami.
332- Osrednji del fasade
– Obsega najmanj fasadne površine vseh nadstropij.
– Osnovni fasadni element osrednjega dela je okno, ki je načeloma veliko do 2 m2. Njegovo razmerje širine/ višine je praviloma med 1:1,5 in 1:2,5. Tudi ostali najpomembnejši fasadni elementi osrednjega dela nimajo poudarjenih horizontalnih dimenzij, razen eventualnih oznak etaž.
– Fasadna ploskev ima praviloma gladko, vendar nerefleksno površinsko strukturo. Ta površina je praviloma beljena v barvnem tonu, ki odgovarja identiteti ambienta.
333- Strešni venec
Fasadni element, v katerem se celovito oblikuje stik med fasadno ploskvijo in streho z odvodnjevanjam.
Javni mestni prostor
Kompleksen, urejen javni prostor prometa in/ali trgovine, bivanja ipd. pešca, fleksibilnih prometnih sredstev v mestu – predvsem večplasten stik različnih neizključujočih prometnih površin, ki je – predvsem ob robovih -urejen predvsem za pešca. Praviloma je oblikovan v eno od klasičnih form javnega prostora mesta – trg ali ulico. Hierarhija javnega mestnega prostora (najpomembnejši, pomemben, manj pomemben ipd.) je določena v urbanističnih zasnovah Novega mesta.
Gradbena enota (GE)
Prostorsko, funkcionalno in lastniško zaključena enota z neposrednim priključkom na javni mestni/ ruralni prostor.
Obsega prostor zemljišča in vsemi objekti na njem.
Glavna stavba
Po vsebini in značaju najpomembnejša stavba gradbene enote, ki določa prostorski odnos med gradbeno enoto in javnim prostorom.
Gradbena linija
1- Osnovna gradbena linija ulice, ki jo določajo tlorisne projekcije obcestnih – glavnih fasad (ali njihovih, v javnem prostoru najbolj izpostavljenih delov) merodajnih stavb uličnega niza. Praviloma naj bo to hkrati tudi meja med javnim prostorom in poljavnim prostorom gradbene enote.
2- Kjer gradbena linija ni enoznačno določena na osnovi zgornjih kriterijev ali urbanističnih zasnov, potem se za njeno določitev upoštevajo:
– stavbe z najkvalitetnejšo arhitekturo,
– značaj javnega prostora in razvojne perspektive, pri čemer se pri pomembnejših in konfliktnejših javnih prostorih le ti z odmikom gradbene linije razširijo.
3- Naslednji splošni kriterij za določitev gradbene linije v lokalno pomembni ulici:
– vzporedna s cestiščem; odmik od cestnega roba za širino pločnika (min. l,2m) + ca 2,5m (zaporedno parkiranje, poljavni prostor...).
Kare
Kare je z javnimi mestnimi površinami omejen prostor ene ali več GE, katerega stavbna struktura oblikuje obod javnemu mestnemu prostoru in internemu prostoru kareja hkrati.
Klasična streha
1- Oblika, naklon
Osnovni prečni rez strehe je lahko le:
– simetrična dvokapna streha (za samostojne stavbe, odmaknjene od meje s sosednjo GE najmanj 3m;
– enokapna streha (za stavbe z vzdolžno mejno fasado).
Sleme strehe lahko poteka le v smeri daljše stranice osnovnega volumna stavbe oziroma tako, da je horizontalna projekcija strešne površine daljša v smeri slemena.
Naklon strešnih površin je lahko le med 40 in 47, izjemoma, s posebno utemeljitvijo in oceno vpliva te spremembe na krajino naselja pa med 35 in 40. Naklon se v okviru tega prilagaja naklonom streh uličnega niza.
Strešne površine so praviloma enovite ploskve z eno osnovno vrsto kritine in brez strešnih izzidkov. Vsi posebni elementi strehe morajo biti usklajeni v kompozicijo glavne(ih) fasad(e), praviloma z upoštevanjem glavnih kompozicijskih osi glavne oziroma notranje fasade.
Streha ne sme biti nagnjena proti mejni fasadi -sistem odvodnjavanja mora biti praviloma izveden le na stran glavne ali notranje fasade.
2- Napušči
Vzdolžni napušč naj bo minimalen. Njegova optimalna širina je okoli 20 cm horizontalne projekcije.
Tudi čelni napušč naj bo minimalen. Njegova optimalna širina je okoli 30 cm.
Pri mejnih fasadah praviloma ni čelnega napušča oziroma je izveden montažno.
3- Kritina
Dovoljena je le uporaba lokalnemu koloritu prilagojena barva kritine (opečno rdeče, izjemoma črnosive in črnorjave). Uporaba starejših kritin (slame, skodel...) je dovoljena pod pogojem, da je z atestom dokazana predpisana požarna varnost in da ustrezajo tudi drugim tehničnim normativom, predpisanim za strešne kritine.
Površinska struktura osnovne kritine ne sme dajati svetlobnih refleksov, s tem, da uporaba bakrene pločevine in drugih kritin ustreznih barv, ki sčasoma refleks izgubijo možna le s dovoljenjem pooblaščene institucije za varstvo kulturne dediščine.
Kota pritličja
Kota pritličja je, kot višinska kota gotovega poda v pritličju, izhodiščna višinska kota stavbe. Meri se na strani najpomembnejšega javnega prostora. Od njenega nivoja praviloma odstopa za višino padca tlaku med javnim prostorom in vhodom na nivoju višinske kote gotovega poda pritličja, oziroma je lahko od nje le dvignjena, in sicer:
– praviloma do treh stopnic,
– za naj vež polovico višine kleti.
Kvartarne dejavnosti
(glej urbane dejavnosti)
Mejna fasada
– Načelno je oblikovana kot povsem ravna fasadna površina. Stavba v tem delu je zasnovana tako, da se mejno fasado nemoteno preoblikuje v slepo fasado, brez okenskih in vratnih odprtin.
Podaljški v sosednjo GE niso dovoljeni. Če je odmik od parcelne meje dovolj velik, se lahko izvede strešni venec v širini do 20 cm. Takšen strešni venec je lahko le montažen oziroma enostavno vgradljiv v protipožarni zid z dilatacijo.
Stik dveh mejnih fasad na parcelni meji/meji gradbenih enot mora biti izveden izključno z protipožarnim zidom in protipotresno dilatacijo. Na glavni fasadi se takšen stik praviloma oblikovno izvede v povezavi z vertikalnim odtokom meteorne vode.
Investitor, ki priziduje stavbo na meji GE k sosednji stavbi, je dolžan izvesti neposreden stik obeh stavb – v obliki pritipožarnega zidu in protipotresne dilatacije, če ta še ni izveden na sosednji stavbi.
Mejna fasada na meji gradbene enote je fasada, ki je od meje GE na gradbeni liniji odmaknjena manj kot 40 cm. Investitor sosednje GE lahko v tem prostoru izvede protipožarni zid in protipotresno dilatacijo na sosednji GE.
Notranje dvorišče
Osnovni zunanji funkcionalni prostor GE, ki je praviloma ločen od javnega prostora – z glavno stavbo. Njegova optimalna dimenzija je večja od širine glavne stavbe, najmanjša dimenzija ne more biti manjša od 8 m, če so na GE tudi pomožne stavbe.
Optimalna širina notranjega dvorišča s pomožno stavbo je večja od širine glavne stavbe + 1 m za vsako nadstropje, vsekakor pa večja od 8 m.
V notranjem dvorišču GE, ki je predvsem stanovanjskega značaja načelno ni parkirišč.
Notranja fasada
Vzdolžna, od- ulična fasada glavne stavbe, ki praviloma sooblikuje notranje dvorišče. Praviloma je oblikovana v treh glavnih horizontalnih pasovih: podnožju, osrednjem delu in strešnem vencu.
Notranja fasada mora biti dostopna iz javnega mestnega prostora.
Poleg tega se na notranjo fasado nanašajo tudi določila za glavno fasado 23-, 24- in 25-.
Parcelni niz
GE, ki so z dostopi na parcele nanizane na eno od prostorskih osi grajenega sklopa (in ki je hkrati glavni javni prostor) tvorijo parcelni niz.
Poljavni mestni prostor
Lastniško praviloma sestavni del GE, ki povezuje dejavnost GE, predvsem v pritličju glavnih stavb z javnim mestnim prostorom. Namenjen je lahko tudi polinternim parkiriščem za obiskovalce/stranke dejavnosti GE.
Med glavno fasado in javnim mestnim prostorom, v katerem se oblikuje poljavni mestni prostor je praviloma mogoč prost prehod pešca v celotni širini.
Poljavni prostor pešca je praviloma v celoti tlakovan.
Pomožna stavba
Zagotavlja notranji (pokriti) prostor pomožnim in drugim dejavnostim gradbene enote. Oblikuje prostorski odnos do sosednjih GE, včasih tudi do naravnega prostora. V tem primeru sooblikuje vizualno mejo naselja.
Posebna struktura mesta
Posebni stavbni sklopi na ključnih lokacijah v mestu, z najpomembnejšimi javnimi funkcijami.
Presledek stavbnega niza
Razmik med dvema stavbama na osnovni gradbeni liniji. Na gradbeni liniji je širok 3 m z odstopanjem 0,5 m ali pa je večji od 8 m. V primerih pozidave se mora zagotoviti uvoz na GE v širini 2,5 m, z odstopanjem največ 0,5 m.
Če GE vzpostavlja uvoz za motorna vozila, potem je presledek stavbnega niza v celotni širini urejen kot (pol)interna prometna površina. V primeru, da se uvoz ne ureja, morajo biti ureditve v zunanjem prostoru (vključno z instalacijami komunalnih vodov) izvedene tako, da ga je možno uporabljati kot interventni uvoz brez dodatnih gradbenih del.
Ravna streha
Skupaj s strešnim vencem je oblikovana tako, da je v merilu normalne perspektive pešca iz uličnega prostora dojemljiva kot ravna streha s strešnim vencem (brez vidnih naklonskih strešin). Kompozicija strešnih elementov mora biti pri ptičjih perspektivah harmonična, merilo in oblika teh elementov pa podrejeni celovitosti strešne površine. Osnovna kritina ne sme oddajati svetlobnih refleksov, njena barva mora biti harmonično usklajena z barvnim koloritom streh v krajini.
Sekundarne dejavnosti
(glej urbane dejavnosti)
Stavbe gradbene enote
Vsi ustvarjeni elementi GE nad nivojem zemljišča, katerih dimenzije notranjih prostorov omogočajo vstop človeku, so stavbe GE. Stavbe so lahko le glavne ali pomožne.
Stavbe morajo biti arhitektonsko oblikovane gradbene strukture:
– z definiranim likovno prostorskim in funkcionalnim odnosom do mestnega prostora in sosednjih stavb -celostno definirano vlogo v mestni strukturi/v mestni krajini;
– oblikovano prostorsko identiteto (v stavbnem kubusu, oblikovanjem strehe, fasadnega plašča).
Tematska/splošna stavbna struktura mesta
Sestavljeno je iz prevladujoče stavbne strukture in formira osnovni urbani vzorec mesta. Pri oblikovanju stavb tematske strukture se dosledno upoštevajo klasični elementi mesta – osnovna gradbena linija, ulica, trg, hierarhija...
Stavbe tematske strukture imajo praviloma strehe tipa klasična streha.
Za oblikovanje višine so osnovno merilo oblikovane grajene dominante v katerih območje spadajo.
Terciarne dejavnosti
(glej urbane dejavnosti)
Ulična kulisa
Sestavljajo ga obulični fasadni plašči vseh glavnih stavb, nanizanih na gradbeni liniji – niz glavnih fasad.
Ulični niz
Sestavljen je iz glavnih stavb GE tematske strukture mesta, nanizanih na gradbeni liniji.
Urbane dejavnosti
Sekundarne dejavnosti:
– proizvodna gradbeniška dejavnost ter
– GE infrastrukturnih dejavnosti. -Terciarne dejavnosti:
– trgovska,
– gostinska in turistična,
– storitvena,
– predstavniške in druge manjše poslovne dejavnosti,
– komunalne dejavnosti (brez pokopališč). Kvartarne dejavnosti:
– uprava,
– bančništvo in zavarovanje,
– poslovna dejavnost,
– zdravstvo,
– vzgoja in izobraževanje,
– kultura,
– sakralne stavbe. Bivanje
Če je bivanje navedena kot prioritetna dejavnost posameznega UO (v posebnih merilih in pogojih... izpisana kot prva) potem so kvalitetni bivalni pogoji (hrup do 40 dcb v zunanjem prostoru izven GE, brez tranzitnega in med – območnega ter tovornega prometa) glavni kriterij za dovoljevanje eventualnih drugih dejavnosti. Le-te se morajo v vsakem primeru podrejati predpisanim urbanističnim in arhitekturnim merilom, opravljajo pa se lahko le v zaprtih prostorih. Bivanje v intenzivni urbani sredini; bivanje Zagotovljeni osnovni bivalni pogoji, vendar so ti podrejeni tudi drugim, kompatibilnim dejavnostim – predvsem terciarnim in kvartarnim v parterjih stavb.
Uvoz
Uvoz za motorna vozila je uvozni prostor iz javnega mestnega prostora v prostor GE. Organizira se lahko le zunaj območja vogala kareja!stavbnega niza, ki je v tem primeru širok toliko kot glavna stavba, vendar ne manj kot 8 m.
Praviloma se organizira le za enosmerni promet. Optimalna širina je 3 m, vendar pa ne sme biti ožji od 2 m in praviloma ne širši od 4 m.
Če GE hkrati meji na dva javna prostora, se uvoz oblikuje iz manj pomembnega javnega mestnega prostora.
Vhod
Najpomembnejši vhod za pešce. Najpomembnejši vhod v glavno stavbo se lahko oblikuje le na glavni fasadi, ostali praviloma na notranji fasadi. Prioriteta pomembnosti vhodov:
1- javni poslovni prostori
2- drugi poslovni prostori
3- bivalni prostori.
Vhod se oblikuje kot osrednji arhitekturni člen fasade.
Vogal kareja/stavbnega niza
Če glavno stavbo z dveh ali več strani hkrati omejujejo dve ali več gradbenih linij javnih mestnih prostorov, potem se njihov stik oblikuje kot vogal kareja/stavbnega niza. Pri tem so pomembne rešitve stika strešnih površin, strešnih vencev in fasadne členitve, najpomembnejše pa je celostno oblikovanje vogala z upoštevano valorizacijo pomembnosti in značaja posameznih javnih prostorov in glavnih stavb.
Glavna fasada na vogalu, kare jal uličnega niza le tega oblikuje tudi v primerih, ko glavna stavba na gradbeni liniji sosednjega javnega prostora še ni določena (še ni pozidana/sprojektirana). V tem primeru se fasada med glavno in notranjo fasado oblikuje kot mejna fasada.

4.20 KATALOG TIPOV GRADBENIH ENOT a- Mestna GE
a1- Splošno
a11- Na vseh in izključno na gradbenih linijah so lahko razmeščene le stavbe tipa mestna stavba II. Z izključno vzdolžno postavitvijo na njej tvorijo sekvenco strnjenega oboda ulice/trga (z glavno fasado) in hkrati notranjega atrija (z notranjo fasado).
cl2- Med gradbeno linijo in javnim mestnim prostorom se oblikuje poljavni mestni prostor.
al3- Na GE ne smejo biti razmeščena:
– skladišča/ prodajalne gradbenega materiala in mehanizacije,
– individualna, prodaja plina,
– industrijska reja živali, enote škodljive prehrambene proizvodnje (predelava mesa ipd.),
– obdelava kovin v zunanjih prostorih.
a2- Pomožne stavbe
a21- Pomožno stavbo se lahko izvede le v primeru, če je še možno vzpostaviti notranje dvorišče.
a22- Razporejene so lahko izključno na mejah GE ali od nje odmaknjene najmanj 3 m. Pomembni dostopi na GE za poslovne dejavnosti ne smejo biti organizirani skozi pomožne stavbe GE razen uvozov.
a23- Visoke so lahko največ toliko kot je visoka najnižja mestna stavba II na GE. Merodajna so slemena. Višina pomožnih stavb in njihovo oblikovanje morajo biti podrejeni kvalitetnim bivalnim in delovnim pogojem nadstropij glavnih stavb sosednjih GE.
a24- Njihova širina je omejena z zajetjem naravne svetlobe predvsem iz notranje fasade in praviloma ne presegajo širine 2/3 Mestne stavbe II. Zato so zasnovane tako, da so vsi glavni prostori zadostno osvetljeni z naravno svetlobo predvsem skozi notranje fasade.
a25- Omejitev vsebine:
Če notranji prostori Mestnih stavb II GE nad koto pritličja niso intenzivno izkoriščeni kot javni prostori, kot upravno administrativni oziroma kot stanovanjski prostori po veljavnih standardih posamezne dejavnosti glede ha obseg in kakovost, potem tudi v pomožnih stavbah ni dovoljeno organizirati stanovanjskih enot ali javnih poslovnih prostorov.
a26- Vse fasade na mejah GE se izvedejo s protipožarnim zidom. Čelne fasade orientirane na Mestno stavbo II iste GE se oblikujejo kot mejne fasade.
a27- Streha je praviloma tipa klasična streha brez strešnih izzidkov, izjemoma s prozorno kritino in omejenimi svetlobnimi refleksi v zunanji prostor.
a3- Posamezne stavbe GE se načelno stikajo v pretežni površini čelnih fasad in notranjih fasad. Če stika ni, potem je najmanjši razmik med čelno in notranjo fasado dveh stavb GE 5 m, največji pa 1/3 dolžine parcele. Obe potencialno stikujoči se fasadi se oblikujeta kot mejni fasadi.
b- Vzdolžna GE I--z iztekajočim sekundarnim delom
b1- Splošno
b11- Odnos GE: javni mestni prostor, glavna stavba Sekvenco oboda najpomembnejšega javnega prostora, na katerega meji GE in hkrati notranjega dvorišča lahko določa le:
– glavna stavba z glavno fasado na javni mestni in notranjo fasado na dvoriščni strani ali
– presledek stavbnega niza.
b12- Glavna stavba je lahko locirana izključno na gradbeni liniji.
b13- Med gradbeno linijo in javnim mestnim prostorom se oblikuje poljavni mestni prostor.
b14- Dostopi
Vhod za pešce na GE se praviloma organizira skozi glavno fasado glavne stavbe, lahko tudi skozi, presledek stavbnega niza.
Uvoz za motorna vozila se lahko organizira le neposredno iz javnega mestnega prostora.
b2- Pomožne stavbe
b21- Pomožno stavbo se lahko izvede le v primeru, če je še možno vzpostaviti notranje dvorišče.
b22- Od glavne stavbe – najpomembnejše v naravni prostor/zaledje usmerjene pomožne stavbe oblikujejo notranje dvorišče. Na nasprotni strani dvorišča glede na glavno stavbo – najpomembnejšo torej pomožna stavba ni dovoljena.
b23- Vhod v pomožno stavbo ter zagotavljanje zajetja naravne svetlobe se ogranizira iz notranjega dvorišča.
b24- Lokacija prve pomožne stavbe
Ena od vzdolžnih stranic prve pomožne stavbe, ki se izvaja na GE je praviloma locirana na mejo GE. Prilagoditve se morajo izvršiti le v primeru, če takšna prostorska organizacija bistveno poslabšuje bivalne pogoje osnovnih stanovanjskih (dnevnih ipd.) ali neproizvodnih poslovnih prostorov sosednje GE – ovirala kvaliteto osvetlitev z naravno svetlobo, zapirala najkvalitetnejše vedute v nadstropjih ipd.
b25 Lokacija druge pomožne stavbe
Pomožna stavba, ki zapira notranje dvorišče iz tretje strani, je lahko locirana le od glavne stavbe – najpomembnejše proti naravnemu prostoru/zaledju naselja ter le vzdolžno na mejo s sosednjo GE. Sicer je od te parcelne meje odmaknjena najmanj 3 m.
b26- Dve zaporedni pomožni stavbi sta lahko izvedeni le kot:
– oblikovno povezani;
– oblikovani kot različno visoki, pri čemer ima pomožna stavba, bližja glavni stavbi najmanj za 1 m višje sleme od pomožne stavbe, ki meji na naravni prostor.
b27- Omejitev rabe
Če notranji prostori glavne stavbe nad koto pritličja niso intenzivno izkoriščeni kot javni prostori z vsebino, kot upravno administrativni oziroma stanovanjski prostori po veljavnih standardih posamezne dejavnosti (glede na obseg, kakovost ipd.), potem v pomožnih stavbah ni dovoljena organizacija stanovanjskih enot in/ali javnih poslovnih prostorov.
b28- Gabariti, streha
Pomožne stavbe so lahko:
– le pritlične, pri čemer naj svetla višina pritličja ne presega 4m;
– z optimalno širino do 10m, izjemoma, če to dopušča merilo okoliških stavb do 20 m:
– razmerjem med širino in dolžino, le večjim od razmerja 2:3;
– praviloma s klasično streho; klasična streha – enokapnica pri pomožnih stavbah na meji GE oziroma klasična streha – dvokapnica pri ostalih; le izjemoma imajo lahko ravno streho. Druge oblike streh niso dovoljene. Tudi v ekstremnih terenskih razmerah morata biti širina in višinski nivo stavbe oblikovana tako, da sleme strehe pomožne stavbe ne presega slemena glavne stavbe GE.
b29- Oblikovanje
Oblikujejo naj kvalitetno sekvenco vizualno prostorske meje naselbine – intenziteta likovnega izraza naj bo močnejša ob glavni stavbi, v mejnem delu naselja pa naj se vse bolj prilagaja naravnemu prostoru – v materialu/ barvi (prednost ima les in komplementarne barve), likovno arhitekturnem jeziku (harmoničnost, nevtralnost kompozicije), vsebini (najmanj prometa je vezano na zadnji del parcele...
Vse fasade na mejah s sosednjo GE se izvedejo s požarnimi zidovi. Če niso locirane na parcelno mejo, so od nje. odmaknjene vsaj 4 m mejne fasade,
Vse fasade, ki mejijo na javni mestni prostor so oblikovane kot glavne fasade.
b3- Posamezne stavbe GE se načelno stikajo v pretežni površini čelnih fasad in notranjih fasad. Če stika ni, potem je lahko najmanjši razmak med čelno in notranjo fasado dveh stavb GE 5 m, največji pa 1/3 dolžine parcele. Obe potencialno stikujoči se ploskvi se oblikujeta kot mejni fasadi.
c- Vzdolžna GE II--z gradbeno strukturo okoli notranjega dvorišča
c1- Splošno
c11- Odnos GE: javni mestni prostor, glavna stavba Sekvenco oboda najpomembnejšega javnega prostora, na katerega meji GE in hkrati notranjega dvorišča lahko določa 11e:
– glavna stavba z glavno fasado na javni mestni in notranjo fasado na dvoriščni strani ali
– presledek stavbnega niza.
c12- Glavna stavba je lahko locirana izključno na gradbeni liniji.
c13- Med gradbeno, linijo in javnim mestnim prostorom se oblikuje poljavni mestni prostor. c14- Dostopi
Vhod za pešce na GE se praviloma organizira na glavnih fasadah najpomemnejše glavne stavbe, izjemoma lahko tudi skozi presledek stavbnega niza.
Uvoz se lahko organizira le neposredno iz javnega mestnega prostora.
c2- Pomožne stavbe
c21- Organizacija na GE
a211- Pomožno stavbo se lahko izvede le v primeru, ko je še možno vzpostaviti notranje dvorišče.
c212- Vsi pomembni vhodi in uvozi v pomožne stavbe ter pretežno zajetje naravne svetlobe so organizirani iz notranjega dvorišča. Skladna s tem sta tudi njihova velikost in oblikovanje.
c213- Prva pomožna stavba, ki se gradi na GE je lahko locirana/orientirana le vzporedno z glavno stavbo najpomembnejšo. Ostale pomožne stavbe, med glavno stavbo in prvo pomožno stavbo se lahko oblikujejo le pod pogojem, če je prva pomožna stavba dolga najmanj 2/3 dolžine parcele.
c214- Pomožna stavba je lahko locirana le z daljšo stranico:
– na mejo GE;
– načelno vzporedno z mejo GE in od nje odmaknjena najmanj 3 m do največ 5 m. Praviloma ta odmik tvori notranjo funkcionalno pot. Instalacijske in druge ureditve morajo omogočati, da bo prostor med mejo GE in pomožno stavbo interventno prevozen.
c22- Omejitve rabe
Če notranji prostori glavne stavbe nad koto pritličja niso intenzivno izkoriščeni kot javni prostori z vsebino, kot upravno administrativni ali kot stanovanjski prostori po veljavnih standardih (glede na obseg, kakovost ipd. dejavnosti), potem v pomožnih stavbah ni dovoljena organizacija stanovanjskih enot in javnih poslovnih prostorov.
c23- Gabariti, streha Pomožne stavbe so lahko le:
– pritlične, pri čemer naj svetla višina pritličja ne presega 4 m;
– z optimalno širino 10 m in največjo 15 m;
– razmerjem med širino in dolžino, večjim od 2:3;
– praviloma s klasično streho; klasična streha-enokapnica pri pomožnih stavbah na meji GE oziroma klasična streha-dvokapnica pri ostalih; izjemoma imajo lahko pomožne stavbe ravno streho. Druge oblike streh niso dovoljene. Tudi v ekstremnih terenskih razmerah morata biti širina in višinski nivo stavbe oblikovana tako, da sleme strehe pomožne stavbe ne presega slemena glavne stavbe GE.
c24- Oblikovanje fasad
Vse fasade na mejah GE s sosednjimi GE morajo biti izvedene s protipožarnimi zidovi, sicer pa od nje odmaknjene najmanj 4 m. Fasade pomožnih stavb, ki sooblikujejo javni mestni prostor so oblikovane kot glavne fasade.
c3- Posamezne stavbe GE se načelno stikajo v pretežni površini čelnih fasad in notranjih fasad. Če stik ni izveden, potem je najmanjši razmak med čelno in notranjo fasado dveh stavb GE 4 m, največji pa 1/3 dolžine parcele. Obe potencialno stikujoči se ploskvi se oblikujeta kot mejni fasadi.
d- GE javne stavbe
d1- Splošno
Javni mestni prostori, ki omejujejo GE, s svojo hierarhijo in značajem določajo posamezne strani stavbne
strukture GE. Tako so določene namembnost, povezave z javnim mestnim prostorom, notranja prostorska organizacija in oblikovanje GE s stavbo.
Stavbe GE so lahko izključno z daljšo stranico locirane na gradbeni liniji. Med gradbeno linijo in javnim mestnim prostorom se oblikuje poljavni mestni prostor.
d2- Prva faza raščene stavbe GE je praviloma organizirana na obodu javnega, mestnega prostora – najpomembnejšega. V skladu s pomenom in značajem drugih javnih mestnih prostorov so tudi faze rasti naslednjih traktov stavbe.
d3- Dostopi
d31- Vhod/dostop za obiskovalce/stranke – pešce je iz najpomembnejšega javnega prostora.
d32- Servisni dostop je lahko le iz lokalne ulice. Organiziran mora biti tako, da pretovarjanje poteka izključno na GE. V vsakem primeru mora biti ob servisnem dostopu v prostoru GE zgrajeno najmanj eno parkirno/ garažno mesto za tovorno, vozilo.
d33- Parkirna mesta za osebna motorna vozila se lahko organizirajo le:
– praviloma le ob eni od meja GE: v nivoju zemljišča v največ dveh vrstah ob eni od manj pomembnih javnih mestnih prostorov – predvsem za potrebe zaposlenih ter/ ali,
– med cestiščem in pločnikom, zaporedno, izjemoma vzporedno ob glavni(h) ulici(ah) za stranke/obiskovalce. Tudi takšno parkirišče praviloma ne sme biti ob najpomembnejšem javnem mestnem prostorom.
64- Stavbna struktura GE je tipa javna zgradba, če posebni pogoji urejanja UO ne določajo drugače.
e- GE posebne javne zgradbe
e1 Splošno
Prostorska struktura GE je organizirana in oblikovana kot najpomembnejša sestavina prostora v merilu ureditvenega področja.
e2- Prostor med pomembnimi trgi/ulicami in stavbno strukturo je lahko organiziran le kot javni ali poljavni mestni prostor. V tem prostoru niso dovoljene fizične ali vizualne cezure. Parkirnih ali prometnih površin za motorna vozila ni dovoljeno organizirati.
e3- Vsebina
GE je namenjena le najpomembnejšim javnim dejavnostim v merilu mesta in širše s področij kulture in religije. e4- Dostopi:
– za stranke/ obiskovalce GE je iz najpomembnejšega javnega mestnega prostora.
– servisni dostop je lahko le iz manj pomembnega javnega mestnega prostora; organiziran mora biti tako, da pretovarjanje poteka izključno na GE. V vsakem primeru mora biti ob servisnem vztopu v prostoru GE zgrajeno najmanj eno parkirno/ garažno mesto za tovorno vozilo.
e5- Splošni oblikovni pogoji
Hierarhija javnih mestnih prostorov se odraža v oblikovanju posameznih fasad zgradbe. Stranske fasade so oblikovane kot glavne fasade na gradbenih linijah.
Prioblikovanju stavbnih mas je potrebno upoštevati:
– gradbene linije,
– višino okoliških stavbnih mas ter njihove maksimalno dovoljene gabarite,
– status ter oblikovno sporočilo v merilu ureditvenega območja in mestne krajine, še posebej v odnosu do obstoječih dominant.
f- Gospodarska GE
f1- Splošno
Prostorski odnos med najpomembnejšim javnim mestnim prostorom in prostorom Gospodarske GE v celotni dolžini meje lahko določa le glavna stavba ali presledek stavbnega niza.
Glavna stavba je lahko locirana le na gradbeni liniji.
Upravno administrativne in prodajne, predstavniške ipd. dejavnosti ter bivanje se lahko organizirajo le v glavni stavbi. Ostale zgradbe se praviloma razmeščajo le okoli notranjega dvorišča. Prva stavba, ki se na GE pojavlja za glavno stavbo 1 je vzdolžno locirana na mejo s sosednjo GE/ na gradbeno linijo ali je od nje odmaknjena najmanj 8 m.
Vse fasade stavb na meji GE s sosednjo GE se izvedejo s protipožarnimi zidovi.
Posamezne stavbe GE se načelno stikajo v pretežni površini čelnih fasad in notranjih fasad. Če stika ni, potem je najmanjši razmak med čelno in notranjo fasado dveh stavb GE 4 m, največji pa 1/3 dolžine parcele. Obe potencialno stikujoči se fasadi se izvedeta s protipožarnimi zidovi.
f4- Dostopi
Vhod za stranke le iz najpomembnejše ulice/trga, skozi glavno stavbo ali presledek stavbnega niza.
Uvoz se lahko organizira le neposredno iz javnega mestnega prostora.
f5- Parkiranje
Poslovna parkirna mesta (avtoservisi ipd.) in parkirna mesta za zaposlene se načelno urejajo predvsem v internem delu GE, za glavno stavbo.
Parkirna mesta za stranke in druge obiskovalce GE se praviloma zagotovi v poljavnem mestnem prostoru, zaporedno ali poševno, vzporedno pa le izjemoma.
g- Industrijska GE
g1- Gradbena struktura GE, ki meji na javni mestni prostor mora biti po merilu, gostoti, oblikovanju in možnimi fizičnimi povezavami enakovredna preostali stavbni strukturi takšnega javnega prostora. Takšna gradbena struktura je lahko locirana le na gradbenih linijah. Če je za GE predpisana glavna stavba potem le-ta oblikuje prostorski odnos med GE in javnim mestnim prostorom. Glavna stavba je lahko locirana izključno na gradbeni liniji.
Gradbena struktura ob zelenih mestnih površinah je oblikovana kot povezovalna – predvsem z majhno gostoto in vizualnimi (predvsem likovnimi) posegi.
g2- Poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti se lahko organizirajo predvsem znotraj glavnih stavb ali druge stavbne strukture ob javnem mestnem prostoru. GE.
g3- Vse fasade stavb GE, ki mejijo na javni mestni prostor so oblikovane kot glavne fasade. Pri tem so oblikovane tako, da zagotavljajo potrebno fizično varnost in nadomeščajo sekundarne ukrepe fizične zaščite.
Med glavnimi fasadami in javnim mestnim prostorom ukrepi sekundarne fizične zaščite (žične, betonske ograje ipd.) niso dovoljeni.
g5- Objekti v globini GE morajo biti oblikovani tako, da niso vidni preko slemen glavnih stavb in druge stavbne strukture ob javnih mestnih prostorih.
g6- Načela oblikovanja drugih stavb (po globini GE):
– prilagajajo naj se geometriji zemljišča (orientacija vzdolž plastnic zemljišča);
– na zemljišču, ki je valovito ali nagnjeno ni dovoljena gradnja enovitih stavbnih kubusov, ki imajo razmerje dolžina: širina manjše od 2:3;
– stavbni kubusi se morajo prilagajati merilu krajinskih elementov in drugim likovno prostorskim elementom krajine;
– merilu okoliške stavbne strukture.
Gradbena enota individualne stanovanjske hiše – osnovni tip (GE ISH- osnovni tip)
h1- Splošno h11- GE ima lahko izključno eno osrednjo stavbo-stanovanjsko hišo, ki so ji ostale – pomožne stavbe podrejene v višini, namembnosti in odnosu do javnega prostora. h12-Namembnost
Na GE lahko, poleg najmanj enega stanovanja funkcionirajo le dejavnosti ki:
– ohranjajo značaj bivalne GE,
– v okolici (izven prostora GE) ne presegajo hrupa, predpisanega za stanovanjska okolja in drugih negativnih vplivov na bivalno okolje,
– ne vežejo nase večjega dodatnega motornega prometa – več kot dva dodatna osebna/ dostavna avtomobila na dan,
– ne vključujejo zunanjih skladišč, večjih od 30 m3.
Stanovanjska stavba Prostorski status v ME
h21- Stanovanjska stavba GE ne sme višinsko in/ali z obliko izstopati iz zastavljenega gabarita ureditvene enote oziroma iz krajine streh stavb ME. Poleg višine so še posebno pomembni:
– prilagojena oblika in orientacija strehe,
– barvna in teksturna prilagoditev kritine strehe ter
– usklajeni posebni elementi strehe z osnovno strešno ploskvijo.
h22- Maksimalni tlorisni gabariti, lokacija stanovanjske stavbe:
– biti mora najmanj 3 m odmaknjena od parcelnih meja s sosednjimi GE;
– njena osnovna streha ne sme biti širša od 12m horizontalne projekcije;
– ne sme izstopati iz gradbene linije v smeri javnega mestnega prostora.
DRUGI POGOJI (VARIANTI GLEDE NA ORIENTACIJO STANOVANJSKE STAVBE)
A- Stanovanjske stavbe orientirane vzdolž javnega mestnega prostora
h23A- Vzdolžna fasada, ki meji na javni mestni prostor ulice/trga se oblikuje kot glavna fasada. Pri obstoječih stavbah je potrebno reorganizacijo vhoda v garažo, načeloma tudi glavnega vhoda v interni- stanovanjski del, v skladu s podčlenom glavna fasada (o organizaciji vhodov) izvesti le v stanovanjskih stavbah, v katerih se pritličje z gradbenim dovoljenjem spreminja v poslovni prostor.
B- Stanovanjske stavbe orientirane proti javnemu mestnemu prostoru
h23B- Uvoz v garažo ne sme biti organiziran na čelni fasadi.
h24B- Kot interna glavna fasada se praviloma organizira in oblikuje tista vzdolžna fasada, ki je na javni prostor bolj odprta oziroma tista, na kateri so ugodnejši pogoji za priključitev na javni mestni prostor. Preoblikovanje je obvezno le pri reorganizaciji etaže z vhodom ali uvozom v poslovne prostore.
h25- Sekundarni pogoji oblikovanja strehe (podrejeni upoštevanju pogojev v členu 21-) so pogoji strehe tipa dvokapna klasična streha.
h3- Pomožne stavbe
h31- Lokacija, prostorska organizacija na GE V prostoru med glavno fasado in javnim mestnim prostorom ni dovoljeno graditi pomožnih stavb. Oblikovanje h32- Pomožne stavbe:
– imajo nad nivojem zemljišča le pritličje,
– z eno fasado ležijo le na parcelni meji (z obveznim soglasjem lastnika sosednje GE) ali pa so od nje odmaknjene najmanj za 3 m,
– le prislonjene na stanovanjsko stavbo ali pa od nje odmaknjene najmanj za svojo etažno višino,
-imajo glavne vhode praviloma orientirane proti stanovanjski stavbi. Namembnost
h33- Pomožne stavbe ni dovoljeno uporabljati kot javne ali polinterne poslovne prostore.
h34- Če se v stanovanjski stavbi ne uporablja najmanj eno stanovanje, potem stanovanj v pomožnih stavbah ni dovoljeno organizirati.
h- Gradbena enota individualne stanovanjske hiše -z možnostjo rasti (GE ISH- z možnostjo rasti)
h1- Splošno
h11- GE ima lahko izključno eno osrednjo stavbo-stanovanjsko hišo, ki so ji ostale – pomožne stavbe podrejene v osnovnih prostorskih elementih – višini, namembnosti in odnosu do javnega prostora.
Med javnim mestnim prostorom in glavno stavbo se pri vseh GE z javnim programom ali drugimi poslovnimi prostori oblikuje poljavni mestni prostor.
Namembnost
h12- Na GE lahko, poleg najmanj enega stanovanja funkcionirajo le dejavnosti ki v okolici (zunaj prostora GE) ne presegajo hrupa, predpisanega za stanovanjska okolja in hkrati na vežejo nase večjega tovornega prometa, razen minimalne dostave z vozili do 5 t.
h2- Stanovanjska stavba Prostorski status v ME
h21- Stanovanjska stavba GE ne sme višinsko in oblikovno izstopati iz zastavljenega gabarita ureditvene enote oziroma iz krajine streh stavb UE. Poleg višine so še posebno pomembni:
– prilagojena oblika in orientacija strehe,
– barvna in teksturna prilagoditev kritine strehe ter
– usklajeni posebni elementi strehe. h22-Stanovanjska stavba:
– mora biti najmanj 3 m odmaknjena od parcelnih meja s sosednjimi GE;
– njena osnovna streha se ne sme razširiti preko 12 m horizontalne projekcije;
– je locirana z glavno fasado na gradbeno linijo oziroma iz nje ne sme izstopati v smeri javnega mestnega prostora.
DRUGI POGOJI (VARIANTI GLEDE NA ORIENTACIJO STANOVANJSKE STAVBE)
A- Stanovanjske stavbe orientirane vzdolž javnega mestnega prostora
h23A- Vzdolžna fasada, ki meji na javni mestni prostor ulice/trga se oblikuje kot glavna fasada.
B- Stanovanjske stavbe orientirane proti javnemu mestnemu prostoru.
h23B- Na čelni fasadi, orientirani proti javnemu mestnemu prostoru ni dovoljeno organizirati uvozov (v garažo...) ali vhod v stanovanjski del stavbe.
h24- Interna glavna fasada je obvezna le pri reorganizaciji etaže z vhodi v poslovne prostore. Praviloma se organizira in oblikuje na vzdolžni strani, ki je na javni prostor bolj odprta oziroma tisti, na kateri so boljše možnosti za navezavo na javni prostor mesta.
Streha
h26- Sekundarni pogoji oblikovanja (podrejeni upoštevanju pogojev v členu 21-) so pogoji oblikovanja strehe tipa dvokapna simetrična dvokapnica.
h3- Pomožne stavbe
h31- Lokacija, prostorska organizacija na GE V prostoru med glavno fasado in javnim prostorom ulice/trga se lahko grade le pomožne stavbe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: so naslonjene na stanovanjsko hišo,
– potekajo vzdolž celotne glavne fasade,
– načelno niso širše od 3 m (merjeno od glavne fasade) oziroma so z obcestno fasado umeščene na gradbeno linijo,
– imajo ravno ali drugačno streho, ki ne degradira likovno prostorske celovitosti glavne stavbe,
– so namenjene odvijanju javnega programa. h32- Pomožne stavbe so lahko le pritlične.
h33- Lahko so le prislonjene na stanovanjsko stavbo ali pa od nje odmaknjene najmanj za svojo etažno višino. h34- Drugi oblikovno prostorski pogoji Pomožne stavbe lahko:
– imajo nad nivojem zemljišča le pritličje,
– z eno fasado ležijo na parcelni meji (z obveznim soglasjem lastnika sosednje GE) ali pa so od nje odmaknjene najmanj za 3 m,
– so lahko le prislonjene na stanovanjsko stavbo ali pa od nje odmaknjene najmanj za svojo etažno višino,
– imajo vse fasade oblikovane po oblikovnih načelih glavne fasade,
– imajo glavne vhode praviloma orientirane proti stanovanjski stavbi.
h35- Namembnost
Pomožne stavbe ni dovoljeno uporabljati kot javne poslovne prostore.
h36- Če se v Stanovanjski stavbi ne uporablja najmanj eno stanovanje, potem stanovanj v Pomožnih stavbah ni dovoljeno organizirati.
i- Suburbana GE
i1- Suburbana GE ima lahko le eno osrednjo, stanovanjsko stavbo, ki se praviloma izvaja le kot pritlična. V strnjenih naseljih z višje zastavljenim merilom ostalih stavb je lahko izjemoma tudi eno – nadstropna. Obstoječe stavbe GE se ne smejo širiti za več kot 20%, podaljšujejo pa se lahko do 40%. Nadzidave stavb zunaj naselij niso dovoljene.
i2- Javnih dejavnosti, skladišč gradbenega materiala, težke mehanizacije ipd. ni dovoljeno organizirati.
i3- Stavbe se praviloma oblikujejo okoli notranjega dvorišča. V strnjenih naseljih se stanovanjska stavba locira na gradbeno linijo v skladu z ruralno arhitekturnimi lastnostmi naselja. Orientacija vseh stavb mora biti usklajena z geometrijo in drugimi likovnimo prostorskimi elementi krajine. Načeloma so vse stavbe orientirane vzdolž plastnic.
i4- Stavba GE mora biti oblikovana tako, da je dosežena kar največja likovno prostorska integracija stavbe/GE z (naravnim/grajenim) okoljem. Oblikovana je lahko le v homogeno stavbno telo pravilnih geometrijskih.
oblik. Razmerje širine/dolžine tlorisa mora biti večje od razmerja 2:3, vendar ne večje od 1:2,5 (razen kozolcev).
15- Fasada ob javnem prostoru se oblikuje kot glavna fasada, pri vseh drugih pa je potrebno upoštevati vsaj osnovne oblikovne principe glavne fasade (delitev v tri pasove, enotna fasadna kompozicija z omejenimi odprtinami, razmerje okenskih odprtin...). Na izpostavljenih fasadah (pri vedutah iz kulturne krajine ali v javnem prostoru) steklenih površin, večjih od 2 m2 ni dovoljeno oblikovati, razen izven osnovne fasadne ploskve, v globini več kot 1,2 m.
i6- Strehe vseh stavb se lahko oblikujejo le po načelih in pod pogoji dvokapne klasične strehe.
j- GE stanovanj v bloku
j1- Poslovne dejavnosti so dovoljene pod naslednjimi
Pogoji:
– če so javnega značaja, potem se lahko organizirajo le v pritličju ter kletnih prostorih; takšne dejavnosti morajo glavni vhod za stranke imeti orientiran na najpomembnejše javne prostore; lokali lahko po 21. uri obratujejo le s soglasjem sveta KS/hišnega sveta stavbe oziroma združenje lastnikov;
– če se ne razvijajo na površinah, večjih od 100 m2;
– če ne pogojujejo skladiščenja v zunanjem prostoru;
– če ne vežejo nase večjega motornega prometa (več kot dodatna 3 motorna vozila/dan) in tovornih vozil nad 2 t nosilnosti;
– če ne povzročajo dodatnega hrupa izven bivalne enote v stavbi, v kateri se dejavnost odvija. Poleg tega je za proizvodne dejavnosti potrebno pridobiti posebno soglasje hišnega sveta stavbe/združenja lastnikov.
i2- Merila arhitekturnega oblikovanja
Osnovni arhitekurni izraz se lahko spreminja le v okviru sistematične preobrazbe celotnega ureditvenega območja UO. Tako ni dovoljeno posamično spreminjanje teksture in barve posameznih fasad, posamezno spreminjanje streh, lokalno spreminjanje prometnega režima ter sprememba obstoječih javnih površin pešca (poti, sprehajališč) ipd. Ob tem pa lahko uporabniki stanovanj, v okviru vzdrževalnih del na zunanjih površinah fasad izvajajo le naslednje posege:
– poljubno obdelovanje notranjih sten lož in balkonov (izven osnovne fasadne površine) brez svetlobnih refleksov;
– zasteklitev lož z brezbarvnim steklom brez dodatnih zrcalnih lastnosti.
Prepovedana je gradnja vseh vrst samostojnih objektov ter tistih prizidkov, ki gredo na račun javnih ali poljavnih mestnih (tlakovanih) površin ali pogojujejo odstranjevanje zdrave visoke vegetacije.
Zelene površine se lahko krčijo le pod pogoji:
– da se spremenijo v javni mestni prostor pešca (vključno z otroškimi igrišči), hkrati pa vključujejo tudi prostor za organizacijo osnovne ponudbe za potrebe stanovalcev UO;
– da nova ureditev vključuje najmanj nadomestilo odstranjenih dreves;
– da se posebej pridobi soglasje krajevne skupnosti in presoja pooblaščene urbanistične službe.
i3- Drugi pogoji in merila
Vsem stanovalcem UO morajo biti zagotovljeni enaki pogoji uporabe celotnega javnega/poljavnega prostora UO, če ta razmerja niso drugače opredeljena s hišnim, redom.
Pokrovi jaškov so lahko locirani izključno v prostoru tlakovanih javnih površin. Izjema so le požarni hidranti, ki se načeloma locirajo na zelenih površinah, ob robove cest. Odmik od robov pločnikov/cestnih robov ter princip razmestitve mora biti enoten za celotno UO.
k- GE vrstnih hiš
k1- Gradbeni posegi v zunanjosti GE se lahko izvajajo le pod pogoji ohranjanja likovno prostorske celovitosti celotnega niza vrstnih stavb. Tako med drugim ni dovoljeno:
– spreminjanje elementov in kritine streh;
– povišanje (nadzidava) posameznih stavb;
– dozidave v smeri glavnega (pol)javnega prostora GE (na strani vhodov);
– dozidave v prostoru internega vrta/ atrija nad koto najnižje strešne kapi osrednje stavbe in brez soglasja lastnikov sosednjih GE.
k2- Namembnost
Na GE lahko, poleg najmanj enega stanovanja funkcionirajo le dejavnosti ki:
– v okolici (izven prostora GE) ne presegajo hrupa, predpisanega za stanovanjska okolja;
– ne vežejo nase večjega dodatnega prometa- z osebnimi avtomobili ter nikakršnega tovornega prometa, razen minimalne dostave z vozili do 5 t.
– za katere je mogoče v prostoru GE zagotoviti zadostno število parkirnih mest.

4.30 KATALOG TIPOV GLAVNIH STAVB GRADBENIH ENOT
Mestna stavba I (stanovanjska, poslovno stanovanjska in poslovna)
1- Namembnost, notranjost stavbe
11- V stavbi ni dovoljena materialna proizvodnja in skladiščenje na površinah, večjih od 50 m2. V nobeni od etaž nad koto pritličja ni dovoljeno skladiščenje ali arhiviranje na več kot 30% površine, če takšen deponijski prostor ni javen.
2- Oblika, lokacija na GE
21- 1. faza širitve mestne stavbe I
Z glavno fasado na gradbeni liniji mora biti orientirana vzdolžno in oblikovana tako, da je najmanj z eno od obeh čelnih fasad locirana na prečno mejo GE. Katera od čelnih fasad se prva locira na mejo GE določajo urbanistične zasnove. Ta čelna fasada mora biti izvedena s protipožarnim zidom.
Vse naslednje faze vzdolžne širitve mestne stavbe I so pogojene z izpolnjevanjem prve faze. Pri obstoječih stavbah se šteje izpolnjevanje tega določila v primerih, ko je razmak med stavbo in mejo s sosednjo GE manjši od 40 cm.
Ob najpomembnejšem javnem mestnem prostoru (določenem v urbanističnih zasnovah) se namesto glavne fasade oblikuje glavna fasada z arkadami.
22- Presledek stavbnega niza
221- Med čelno fasado na nasprotni strani mejne fasade glede na Mestno stavbo I (čelne fasade iz podčl. 21-) na isti gradbeni liniji se lahko oblikuje presledek stavbnega niza. V gradbeni liniji mestne stavbe I je širok 3,5 m z maksimalnim odstopanjem 0,5 m ali pa večji od 8 m. Čelna fasada, ki določa presledek stavbnega niza se izvede kot mejna fasada.
3- Vhodi, uvozi
31- Vhod za pešce se lahko organizira le v okviru oblikovanja glavne fasade.
32- Stavba ima lahko le en hišni uvoz in to le v primeru, če so s stavbami pozidane vse gradbene linije v celotnih dimenzijah GE.
34-
35-
4- Širina stavbe
Stavba mora biti zasnovana tako, da imajo vsi glavni prostori zagotovljeno kvalitetno osvetlitev z naravno svetlobo.
5- Streha
je lahko izključno tipa klasična streha.
DODATNE DOLOČBE GLEDE POSEBNOSTI FUNKCIONALNEGA USTROJA STAVB
Poslovna mestna stavba I
12- Prostori pritličja in nadstropij so lahko zasnovani le kot. javni ali delovni za neproizvodne dejavnosti (kot upravno administrativni, ateljejski ipd.) najmanj z naslednjimi elementi:
– svetlo višino,
– obsegom, organizacijo in zmogljivostjo instalacij,
– oblikovanjem, ki omogoča fleksibilno organizacijo notranjih prostorov.
34- Podnožje glavne fasade obsega višino celotnega pritličja.
35- V primerih, ko je pritličje javno, mora(jo) biti vhodi v interne prostore nadstropja oziroma v sekundarni del GE ločeni od vhoda v poslovne prostore. Praviloma se vhodi v interni oziroma stanovanjski del organizirajo na notranji fasadi.
Poslovno stanovanjska mestna stavba I
12- Pritličje je namenjeno javni dejavnosti. Zato se tudi v primeru, ko javna funkcija še ni definirana pritličje zgradi z:
– višinsko koto pritličja (praviloma) v nivoju javnega mestnega prostora;
– vhodom v poslovne (javne) prostore pritličja neposredno iz najpomembnejšega javnega prostora; za ostale dejavnosti v stavbi se glavni vhod izvede ločeno, praviloma na notranji fasadi.
34- Podnožje glavne stavbe obsega višino celotnega pritličja.
35- Nadstropje se lahko uporablja zgolj za bivanje ali kot delovni prostor (do 50% površine) za neproizvodne dejavnosti, ki jim osnovni standardi stanovanjske stavbe ustrezajo (svetla višina, instalacije, naravna osvetlitev, brez povzročitve dodatnega hrupa izven stanovanja).
Mestna stavba II (stanovanjska, poslovno stanovanjska ali poslovna)
1- Namembnost, notranjost stavbe
11- V stavbi niso dovoljene dejavnosti materiaine proizvodnje. Izjemoma so takšne proizvodne dejavnosti dopustne na površini manjši od 50 m2. Prav tako ni dovoljeno skladiščenje in/ali arhiviranje na več kot 30% tlorisne površine v nobeni od etaž nad koto pritličja.
12-
2- Oblika, lokacija na GE
Z glavno fasado na gradbeni liniji mora biti orientirana vzdolžno in deliti javni mestni prostor, od notranjega dvorišča v celotni širini GE. Mestna stavba II sooblikuje notranje dvorišče z notranjo fasado.
Ob najpomembnejšem javnem mestnem prostoru (ki so določeni v urbanističnih zasnovah) se namesto glavne fasade oblikuje glavna fasada z arkadami.
Vse (čelne) fasade na mejah s sosednjimi GE se izvedejo s protipožarnim zidom.
3- Vhodi
Glavni vhod v stavbo se lahko organizira le na glavni fasadi. 31-32-
4- Streha
je lahko izključno dvokapna klasična streha.
DODATNE DOLOČBE GLEDE POSEBNOSTI FUNKCIONALNBEGA USTROJA STAVB
Poslovno stanovanjska mestna stavba II
12- Pritličje je namenjeno javni dejavnosti – najmanj 50% pritličnih prostorov mora biti namenjeno javnim ali polinternim dejavnostim. Zato se (tudi v primeru, ko javna funkcija še ni definirana), pritličje zgradi z:
– višinsko koto pritličja (praviloma) v nivoju javnega prostora;
svetlo višino;
– obsegom, organizacijo in zmogljivostjo instalacij;
– oblikovanjem, ki naj omogoča fleksibilno organizacijo notranjih prostorov.
31- Podnožje glavne stavbe obsega višino celotnega pritličja.
32- Nadstropje se lahko uporablja zgolj za bivanje ali kot delovni prostor (do 50% površine) za neproizvodne dejavnosti, ki jim osnovni standardi stanovanjske stavbe ustrezajo (svetla višina, instalacije, naravna osvetlitev, brez povzročitve dodatnega hrupa izven stanovanja).
Poslovna mestna stavba II
12- Prostori pritličja in vseh nadstropij zasnovani kot javni ali delovni za neproizvodne dejavnosti (upravno administrativni, ateljejski ipd.) z najmanj naslednjimi elementi:
– svetlo višino;
– obsegom, organizacijo in zmogljivostjo instalacij;
– oblikovanjem, ki omogoča fleksibilno organizacijo notranjih prostorov.
31- Podnožje glavne fasade obsega višino celotnega pritličja.
32- Vhod v prostore z javnim programom/ v zgradbo je na glavni fasadi. Za stanovanjski del in druge interne dele je vhod praviloma ločen in organiziran na notranji fasadi.
Javna stavba
1- Sooblikuje naj javne mestne prostore, ki mejijo na njeno GE. Kot stavbo tematskega tkiva mesta njene tlorisne gabarite določajo gradbene linije.
2- Stavba se praviloma oblikuje okoli notranjega dvorišča.
3- Vse fasade, ki niso orientirane v notranje dvorišče se oblikujejo kot glavne fasade, ob tem, da je pri njihovem oblikovanju in pomenu posameznih vhodov upoštevana hierarhična vrednost posameznih javnih mestnih prostorov.
4- Fasade Glavni vhod za obiskovalce se praviloma organizira iz najpomembnejšega javnega prostora. Če ga kot takšnega urbanistične zasnove opredeljujejo v merilu mesta, potem se fasada ob njih lahko oblikuje le kot glavna fasada z arkadami.
Suburbana stavba
1- Praviloma je lahko le pritlična. Izjemoma, v strnjenih naseljih z višje zastavljenim merilom ostalih stavb je lahko tudi mansardna ali, enonadstropna. Obstoječe suburbane stavbe se ne smejo širiti za več kot 20%, podaljšujejo pa se lahko do 40%. Nadzidave stavb izven naselij niso dovoljene.
2- Stavba mora imeti predvsem bivalni značaj in ne sme biti namenjena naslednjim dejavnostim:
– proizvodnji,
– skladiščenju, garažam na več kot 20% površine v posamezni etaži.
3- Oblikovana je lahko le v homogeno stavbno telo pravilnih geometrijskih oblik. Razmerje širine/dolžine tlorisa mora biti večje od razmerja 2:3, vendar ne večje od 1:2,5 (razen kozolcev).
4- V strnjenih naseljih se načeloma locira na gradbeno linijo ulice. Orientacija stavbnega volumna naj se prilagaja merilom starejše stavbne strukture, sicer pa mora biti usklajena z geometrijo in drugimi likovno prostorskimi elementi krajine.
Zunaj strnjenih naselij mora biti oblikovana ter orientirana tako, da se likovno prostorsko kar najbolj integrira z (naravnim/ grajenim) okoljem. Načeloma je orientirana vzdolž plastnic.
5- Fasada ob javnem prostoru se oblikuje kot »glavna fasada« pri vseh drugih pa je potrebno upoštevati vsaj osnovne oblikovne principe glavne fasade (delitev v tri pasove, enotna fasadna kompozicija z omejenimi odprtinami, razmerje okenskih odprtin...). Na izpostavljenih fasadah (pri vedutah iz kulturne krajine ali v javnem prostoru) steklenih površin, večjih od 2 m2 ni dovoljeno oblikovati, razen izven osnovne fasadne ploskve, v globini več kot 1,2 m.
6- Streha se lahko oblikuje le po načelih in pod pogoji klasične strehe.
Gospodarska stavba
1- Stavba je lahko umeščena le z vzdolžno stranjo na gradbeno linijo ulice. Mejna fasada z javnim mestnim prostorom je lahko oblikovana le kot glavna stavba.
2- Ena od čelnih fasad naj bo locirana na mejo s sosednjo GE- takšna fasada mora biti oblikovana kot mejna fasada. Stavba je v odnosu do druge meje s sosednjo GE lahko le:
– od nje odmaknjena 4 m, z odstopanjem 1 m,
– več kot 8 m ali
– je locirana na mejo s sosednjo GE; v tem primeru je čelna fasada izvedena kot mejna fasada.
3- Za stranke je lahko glavni vhod izključno na najpomembnejši glavni fasadi.
4- Najmanjše razmerje širine in dolžine stavbe je lahko 1:1,5.
5- Streha je lahko le tipa ravna streha ali klasična streha.

4.40 KATALOG MERIL IN POGOJEV ZA UREJANJE DRUGIH UREDITVENIH OBMOČIJ (brez stavbnih zemljišč; šifre režimov urejanja od O do Z)
Kmetijska zemljišča (šifre režimov urejanja O, P, R)
1- MERILI POSEGOV:
– ohraniti kvalitetno današnjo rabo prostora (npr. kmetijsko proizvodnjo) do sprejetja PIN;
– ohraniti kvalitetna izhodišča za novo pozidavo oziroma preureditev UO v parkovne ureditve, z oblikovanimi infrastrukturnimi koridorji ter za kvalitetno integracijo teh UO v urbani prostor.
2- OMEJITVE POSEGOV
V UO ni dovoljena sprememba namembnosti zemljišč, razen preureditev stavbnega ali drugega zemljišča v obdelovalne površine ali parkovne ureditve.
Prepovedani so vsi gradbeni posegi, razen vzdrževalnih in rušitvenih del na stavbah ter napeljav podzemnih infrastrukturnih vodov v pasu 1 m vzdolž glavnih cest.
Na manj kvalitetnih zemljiščih se lahko organizirajo rekreativne površine z začasno opremo in brez trajnih (tlakovanih) ureditev.
Kvalitetna kmetijska zemljišča (šifra urejanja S)
1- POGOJI UREJANJA:
UO je namenjeno kmetijski proizvodnji v neposredni bližini urbanih okolij, s posebnimi omejitvami pri uporabi:
– škodljivih razpršilnih zaščitnih sredstev,
– razpršilnih sredstev za gnojenje.
2- OMEJITVE POSEGOV
Prepovedana je gradnja vseh vrst objektov 1 m pod nivojem zemljišča in nad zemljiščem. Označbe, infrastrukturni objekti ipd. se lahko razmeščajo le v pasu 1 m od roba cestišč/poljskih poti. Agrotehnični ukrepi, ki bi bistveno spremenili vizualno podobo polj, niso dovoljeni.
Gozdovi (šifre režimov urejanja T, U, V)
MERILA POSEGOV:
Ohranjanje kvalitetne, avtohtone gozdne vegetacije ter gozdnih tal v treh glavnih funkcijah:
– kot proizvodni gozd:
– pomemben vizualni element krajine in
– kot pomemben dejavnik kvalitetne mikroklime v območju mesta.
OMEJITVE POSEGOV:
Na gozdni vegetaciji so dovoljena le vzdrževalna dela. Goloseki niso dovoljeni. Lociranje vseh vrst nadzemnih objektov in naprav je prepovedano, razen začasnih za potrebe raziskovanja ipd.
Tekoče vode, obvodni ambienti (šifra režima urejanja Z)
Pred sprejetjem PIN se lahko izvajajo le posegi pod pogoji ohranjanja naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih elementov, vzdrževanja naravnih in grajenih elementov.
Prepovedani so vsi posegi na obvodnih zemljiščih oziroma pasu najmanj 10 m od brega brez soglasja pooblaščenega upravljalca in pristojne institucije za urejanje prostora.
Obnova jezov je dopustna le v obliki, ki ne bo spremenila njihovega izgleda in njihove funkcije. Prenova jezu ne sme povzročiti dviga vodostaja
5.20 POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE UREDITVENIH OBMOČIJ (s šiframi režimov urejanja od a do n)

Posebna merila in pogoji za urejanje ureditvenih območij določajo:
– optimalni kontekst vsebine v posameznem ureditvenem območju, ki se ga upošteva pri vseh vrstah posegov; naštete dovoljene dejavnosti izključujejo ostale, ki so v nasprotju z najkvalitetnejšimi pogoji njihovega funkcioniranja; vrstni red naštetih dejavnosti v tem smislu določa njihovo prioriteto;
– merila in pogoje oblikovanja ter organizacije parcel skozi predpisane tipe gradbenih enot (GE), glavnih in drugih stavb na gradbenih enotah in drugimi urbanističnimi in arhitekturnimi elementi ter (za gradbene enote) ter/oziroma
– druge pogoje urejanja.
Posebna merila in pogoji se za predpisane in druge vsebovane elemente meril in pogojev posameznih ureditvenih območij določajo v katalogih (tč. 4.00). Izbrani urbanistični in arhitekturni elementi se v kontekstu neposrednih navezav na določila širšega elementa (stavbe/ gradbene enote/ UO) pojavljajo tudi v krepkem izpisu.

Ureditveno področje (UP)
n- Grm/Žabja vas/ Recljev hrib/IMV
5.20 POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE UREDITVENIH OBMOČIJ (s šiframi urejanja od a do n)
II/A2 – Zagrebška cesta
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti, bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: mestna GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali poslovna mestna stavba II, visoka največ P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko visoke največ P+l.
»II/A4« – Zagrebška cesta 1 – NAMEN UO: kvartarne, terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: mestna GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna ali poslovno stanovanjska mestna stavba II, visoka najmanj P+1, največ P+2.
4 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi.
»II/A5« – Žabja vas
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: mestna GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna ali poslovno-stanovanjska mestna stavba II, visoka P+l.
4 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi. »II/A6« – Žabja vas
1 – NAMEN UO: kvartarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: mestna GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali stanovanjska mestna stavba II, visoka najmanj P+l, največ P+2.
4 – POMOŽNE STAVBE so visoke največ P+1.
»II/B1« – Žabja vas 1 – NAMEN UO: terciarne, kvartarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna ali poslovno stanovanjska mestna stavba I.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
II/B2 – Na Tratah II/B3 – Pot na Gorjance II/B4 – Pot na Gorjance II/B5 – Drejčeva pot
1 – NAMEN UO: bivanje; (II/B3 – tudi terciarne dejavnosti).
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: mestna stavba I, visoka največ P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
II/B7 – Na Lazu
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti, bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: stanovanjska ali poslovno stanovanjska mestna stavba II, visoka največ P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične. II/C2 – Žabja vas
1 – NAMEN UO: bivanje; terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II. -
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: stanovanjska ali poslovno stanovanjska mestna stavka I ali II, visoka največ P+1.
4 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi.
»II/C4« – Žabja vas
1 – NAMEN UO: bivanje; kvartarne, terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: mestna stavba I ali II, visoka največ P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»II/C3« – Žabja vas – S
1 – NAMEN UO: kvartarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II; novih GE ni diovoljeno vzpostavljati..
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali poslovna mestna stavba I ali II, visoka P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko visoke največ P+l.
II/C5 – Trdinova ulica
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje,
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba I.ali II, visoka največ P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE: le pritlične. II/C6 – Skalvtska ulica
1 – NAMEN UO: bivanje; kvartarne, terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna ali poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
II/C7 – Gubčeva, Kotarjeva ulica
1 – NAMEN UO: bivanje, terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: mestna stavba I, visoka P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
II/C8 – Kristanova ulica
1 – NAMEN UO: terciarne, kvartarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali poslovna mestna stavba I ali II, visoka največ P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko visoke največ toliko kot-glavne stavbe UO.
II/D1 – Zagrebška cesta (Mercator)
1 – NAMEN UO: terciarne, kvartarne dejavnosti -predvsem oskrba širšega stanovanjskega območja ureditvenega področja.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE javne stavbe, visoke največ P+2.
»II/D2« – Žabja vas – V (Blagovnica)
1 – NAMEN UO: terciarne, kvartarne dejavnosti.
2 – Dovoljena je le razširitev obstoječe stavbe (Blagovnice) po principih oblikovanja GE javne stavbe, do višine največ P+2.
»II/D3« – Kotarjeva ulica
1 – NAMEN UO: kvartarne dejavnosti; prednost imajo izobraževalne institucije za lokalne prebivalce.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE javne stavbe.
3 – POSEBNO MERILO: stavbni sklop se oblikuje kot posebna struktura v merilu stanovanjskega kompleksa Grma.
II/E1 – Zagrebška cesta 1 — NAMEN UO: kvartarne dejavnosti. 2 – PREDPISAN TIP GE: GE posebne javne zgradbe.
3 – Stavba višinsko ne sme prebijati silhuete splošne stavbne strukture iz območja jedra mesta. Posebnost v oblikovanju se nanaša predvsem na funkcijo ter (preoblikovanje širšega območja križišča med Zagrebško in Ragovsko cesto.
»II/F1« – Agroservis
1 – NAMEN UO:
a) servisna, prodajna in upravna dejavnost Agroservisa,
b) kvartarne dejavnosti – prednost ima izobraževanje, lokalni kulturni ipd. sklopi.
2 – PREDPISAN TIP GE:
a) gospodarska GE,
b) GE javne stavbe; GE posebne javne zgradbe.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: a) mestna stavba I, visoka največ P+l.
II/F2 – Grm
1 – NAMEN UO: proizvodnja – prodaja v bivalnem okolju.
2 – PREDPISAN TIP GE: gospodarska GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali poslovna mestna stavba I, visoka največ P+1.
4 – Ostale stavbe so lahko le pritlične.
»II/F3« – IMV – S
1 – NAMEN UO:
a) obstoječe dejavnosti: upravni, poslovni in prodajni prostori; raziskovalne kapacitete,
b) kvartarne, terciarne dejavnosti, pomembne na nivoju dolenjske regije.
2 – PREDPISAN TIP GE:
a) obstoječa dejavnost – gospodarska GE; industrijska GE;
b) nova dejavnost – GE javne stavbe; posebne javne stavbe.
3 – POSEBEN POGOJ: stavbne strukture se ne smejo širiti v smeri Zagrebške ceste do njene celovite ureditve.
II/H1 – Ragovska ulica, ul. Marjana Kozine II/H4 – Ul. Ilke Vaštetove II/H6 – Valantičeva ulica
II/H7 – Adamičeva, Paderšičeva, Kristanova ulica II/H8 – Žabja vas II/H9 – Gubčeva ulica II/H10 – Pot na Gorjance II/H11 – Na Lazu
1 – NAMEN UO: bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – osnovni tip.
II/H3 – Maistrova ulica II/H5 – Adamičeva ulica II/H13 – Nad mlini
1 – NAMEN UO: bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – osnovni tip.
3 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi.
II/H2 – Na lazu
II/H12 – Ragovska cesta
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – z možnostjo rasti.
II/J1 – Ul. Majde Šile II/J2 – Nad mlini I/J3 – Kotarjeva ulica »II/J4« – Zagrebška cesta
(V US J41 do sprejetja URN niso dovoljene gradnje in spremembe namembnosti).
»II/J5« – Ul. Majde Šile/ Ragovska ulica (V US J5 in J52 do sprejetja URN niso dovoljene gradnje, in spremembe namembnosti).
II/J6 – Kristanova ulica II/J7 – Kotarjeva ulica
1 – NAMEN UO:
– bivanje;
– osnovna preskrba prebivalcev (trgovina na drobno, osebne storitve).
2 – PREDPISAN TIP UO: GE stanovanj v bloku.
II/K1 – Marjana Kozine
II/K2 – Jurčičeva, Stritarjeva, Levstikova ulica II/K3 – Ul. Marjana Kozine II/K4 – Nad Mlini II/K5 – Kristanova ulica
1 – NAMEN UO: bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE vrstne stavbe.
»II/N1« – Vznožje Recljevega hriba
»II/N2« – Zagrebška cesta/ Kotarjeva ulica
»II/N3« – Zagrebška cesta
»II/N4« – Gubčeva ulica
»II/N5« – Žabja vas – križišče
»II/N6« – Drgančevje – J
»II/N7« – Pot na Gorjance
»II/N8« – Pot na Gorjance
»II/N9« – Ragovska ulica (le US parkirišč)
1 – NAMEN UO: spreminjanje namembnosti, ki bi pomenilo povečanje stroškov rušitev oziroma preureditev, ni dovoljeno.
2 – OSNOVNI POGOJ: ohranitev kvalitetnih izhodišč za preureditev US v okviru PIN.
3 – OMEJITVE POSEGOV: spremembe namembnosti zemljišč, gradnje novih in dozidave obstoječih stavb niso dovoljene.
6.00 DOLOČITEV DRUGIH UREDITVENIH OBMOČIJ (s šiframi režimov urejanja od O do Z)
»II/O11«, »II/O12« – Belokranjska cesta »II/O2« – Žabja vas – križišče »II/O3« – Žabja vas (blagovnica) »II/O4« – Žabja vas – Osredek »II/O5« – Grm »II/O6« – Žabja vas – J
»II/P1« – Drgančevje – Z »II/P2« – Recljev hrib »II/P3« – Žabja vas – Osredek 1I/P4 – Grm
»II/R1« – Trate
»II/R2« – Gotensko polje
11/S1 – Boršt
11/S2 – Gotenski Boršt
11/S3 – Gotenski Boršt
»II/U1« – Drgančevje – V »II/U2« – Gotensko polje
II/V1 – Drgančevje
II/V2 – Osredek

Ureditveno področje (UP) m-Kandija/Drska/Brod
5.20 POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE UREDITVENIH OBMOČIJ (s šifro urejanja od a do n)
»III7A2«, Šmihelska cesta
1 – NAMEN UO: terciarne, kvartarne dejavnosti; bivanje. Prednost ima javni program, vezan na oskrbo bolnišničnega kompleksa.
2 – PREDPISAN TIP GE: mestna GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba II, visoka P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične, od parcelne meje na nasprotni strani od gradbene linije glavne stavbe morajo biti oddaljene najmanj 3 m.
»A21«
Glavne stavbe so oblikovane kot najpomembnejši vztopni vogal v območje predela ul. Mirana Jarca predvsem pa začetek oziroma vstop v eno najpomembnejših povezovalnih ambientov mesta (Šmihelsko cesto). Z vsebino in oblikovanjem enakovredno povezujejo kompleks bolnišnice s stanovanjskim sklopom Mirana Jarca, predvsem pa definirajo strnjen ulični niz v smeri Šmihela.
»III/A3« – Šmihelska cesta
1 – NAMEN UO: terciarne, kvartarne dejavnosti, vezane na oskrbo bolnišničnega kompleksa.
2 – PREDPISAN TIP GE: mestna GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna, izjemoma poslovno stanovanjska mestna stavba II, visoka med P+1 in P+2.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko visoke največ toliko kot najnižja glavna stavba UO in največ P+l. V ureditvenem sklopu A31 pomožnih stavb ni dovoljeno graditi.
III/B1, III/B2 – Cesarjeva ulica III/B3 – Irca vas
1 – NAMEN UO: bivanje; terciarne dejavnosti, združljive s stanovanjskim okoljem. Deponiranje, vezano na poslovno dejavnost, v zunanjem prostoru ni dovoljeno.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba I, z višinskim gabaritom P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične. III/C2 – Volčičeva ulica
1 – NAMEN UO: bivanje; proizvodne dejavnosti, ki ne povzročajo tovornega prometa, le minimalne dodatni motorni promet in v okoliškem prostoru ne povzročajo dodatnega hrupa. Proizvodni prostori so lahko le v pomožnih stavbah.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba II, visoka P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične in se lahko gradijo le na enotni gradbeni liniji (vzdolž žel. proge).
»III/C3« – Šmihelska cesta 1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje. 2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko visoke največ toliko kot najnižja glavna stavba sosednje ali zadevne GE.
III/C4 – Drska
1 – NAMEN UO: bivanje; terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: suburbana stavba.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične. Praviloma se lahko gradi le prva pomožna stavba (vzporedno s plastnicami).
III/C5 – Brod
1 – NAMEN UO: bivanje; terciarne dejavnosti v bivalnem okolju.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: mestna stavba I, visoka največ P+2.
4 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi.
»III/Dl« – Drska
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; pomembne kulturne ustanove.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE javne stavbe (min. P+2, optim. P+3, vendar ne višje od najvišjih gabaritov sosednjih blokov.
3 – POSEBNO MERILO OBLIKOVANJA: stavba se oblikuje kot najpomembnejši prostorski sklop ureditvenega področja, kot eden osnovnih nosilcev mentalne podobe osnovne prost, osi Brod – Kandija. V arhitekturnem oblikovanju se od sosednjih zgradb lahko naslanja predvsem na paviljon banke.
III/D2 – zdravstveni center
1 – NAMEN UO: regionalni zdravstveni center
2 – STAVBNA STRUKTURA: glavne stavbe so tipa javna stavba in se razmeščajo okoli (novo formiranega) osrednjega notranjega dvorišča. Višinski gabariti: vzpostavitev homogenega naselbinskega volumna celotnega kompleksa, ki je prilagojen terenu (vzpenjanje od Krke v smeri Šmihela).
III/E1 – avtobusna postaja
GE se oblikuje pod pogoji urbanističnega tipa GE posebne javne zgradbe. Ob tem so dovoljene vse spremembe, ki bi izboljšale vključitev UO v mesto v merilu pešca.
Poleg osnovnih upravnih dejavnosti matičnega podjetja in avtobusnih prevoznikov se lahko locirajo le še osnovne servisne dejavnosti za potrebe potnikov. Novih GE (izven ZN obstoječe ZN avtobusne postaje ni dovoljeno vzpostavljati.
III/H1 – Lebanova ulica
1 – NAMEN UO: bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – osnovni tip. 3 – POMOŽNE STAVBE so lahko:
– le samostojne stavbe;
– tlorisno velike največ 5 m2 in
– le pritlične.
4 – DODATNE OBLIKOVNO VSEBINSKE OMEJITVE – na GE ni dovoljeno:
– spreminjanje velikosti glavnih stavb;
– spreminjanje orientacije in naklona streh, izgradnja strešnih izzidkov (»fičar« ipd.) ter vgrajevanje strešnih oken;
– nameščanje refleksnih in drugih predmetov na streho, vključno s satelitskimi antenami, ki imajo več kot 0,5 m2 površine.
III/H2 – Ul. Mirana Jarca III/H3 – Drska
III/H4 – Volčičeva, Cesarjeva ulica III/H5 – Brod – Z Za obstoječe GE, gradbeni posegi
III/H6 – Brod – V
1 – NAMEN UO: bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – osnovni tip. V III/H4 je sprejetja PIN dovoljena le prenova obstoječih stavb. Pomožnih stavb ni dovoljeno graditi.
– Irca vas »III/12« – Brodski studenec
1 – NAMEN UO: bivanje; kmetijska proizvodnja; terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: suburbana GE
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: suburbana stavba, visoka največ P+l (v UO II/I1) oziroma največ P (v UO II/I2).
III/I3 – Brod – S
1 – NAMEN UO: bivanje; vzdolž glavne prostorske osi terciarne dejavnosti v bivalnem okolju.
2 – PREDPISAN TIP GE: suburbana GE, s stanovanjsko stavbo, visoko največ P+1.
»III/I4« – Irca vas III/I5 – Brod – Z
1 – NAMEN UO: bivanje in neproizvodne dejavnosti v okviru obstoječih kapacitet;
2 – PREDPISAN TIP GE: suburbana GE; dovoljene so izključno prenove stanovanjskih stavb.
III/J1 – Šegova ulica III/J2 – Ul. Slavka Gruma
1 – NAMEN UO:
– bivanje;
– osnovna preskrba prebivalcev (trgovina na drobno, osebne storitve).
2 – PREDPISAN TIP UO: GE stanovanj v bloku.
III/K1 – Irca vas III/K2 – Šegova ulica III/K3 – Cesarjeva ulica III/K4 – Lebanova ulica
1 – NAMEN UO: bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE vrstne hiše.
III/L1 – Marof
1 – NAMEN UO: gostinska in turistična ponudba; dejavnosti, ki ne vežejo nase motorno-tovornega prometa, ne zahtevajo skladiščenja v zunanji prostor in aplicirajo arhitekturo najvišjega kvalitativnega ranga. Prednost imata gostinska in turistična ponudba.
»III/M1« – Portoval – V
Posegi se lahko izvajajo le pod pogoji ohranjanja kvalitetnih izhodišč za celovito urejanje v okviru PIN. Vse novogradnje so prepovedane. Prepovedana so tudi velika vzdrževalna dela na športnih objektih, s katerimi se bistveno spreminjajo kapacitete športnih objektov.
M11
Do izdelave PIN se ohranja kmetijska uporaba površin.
»III/N1« – stanovanja v bloku na Drski
1 – NAMEN UO: današnja funkcija. V pritličju je dovoljeno, s soglasjem stanovalcev vzpostaviti javne, kvartarne funkcije, ki ne bodo bistveno motile bivalnega okolja.
2 – DOVOLJENA SO LE:
– vzdrževalna dela ter zamenjava fasadnega plašča;
– preureditev pritličij v javne prostore;
– rušitve, ki bi stavbni volumen zmanjšale za dve etaži.
3 – USMERITEV OBLIKOVANJA: fasadni plašč stavb se oblikuje kot nevtralni stavbni volumen, s podrejeno vlogo v prostoru.
»III/N2« – Drska Na GE je dovoljeno le: – izvajati vzdrževalna dela ali
– izvesti prezidavo GE v GE javne stavbe. V tem primeru je gradbena linija glavne stavbe v liniji stavbe na III/D1, njena maks. višina pa P+2, ob tem, da še mora višinski gabarit zniževati po globini parcele (v smeri proti JV) do višine P na njenem robu.
»III/N3« – žel, postaja Kandija
»III/N4« – Hrib
»III/N5« – Drska
»III/N6« – Ul. Slavka Gruma
III/N7 – Irca vas
1 – NAMEN UO: Spreminjanje namembnosti, ki bi pomenilo povečanje stroškov rušitve ni dovoljeno.
2 – OSNOVNI POGOJ: Ohranitev kar največ možnosti za radikalno preureditev gradbene enote v okviru PIN.
3 – OMEJITVE POSEGOV: Spremembe namembnosti zemljišč, gradnje novih in dozidave obstoječih stavb niso dovoljene.
6.00 DOLOČITEV DRUGIH UREDITVENIH OBMOČIJ (s šifro urejanja od O do Z)
»III/Ol« – Hrib
»III/02« – Irca vas (za prostor izven obstoječih GE)
»III/03« – Brod
»III/04« – Zdole
»III/05« – Ul. Slavka Gruma
»III/P1« – Brod »III/P2« – Resnica »III/P3« – Irca vas
»III/R1« – Na Drski
V obstoječih GE so dovoljene izključno prenove bivalnih kapacitet, širitve obstoječih in nameščanje novih dejavnosti ni dovoljeno. Prepovedano je nameščanje vseh svetlobno refleksnih elementov na južni in vzhodni fasadi ter strehi kakor tudi novih steklenih površin na fasadah, večjih od 2 m2.
»III/R2« – Zdole
III/S1 – Mrzla dolina III/S2 – Draga III/S3 – Trate
POSEBNI POGOJI STAVBNE STRUKTURE: sklop se načelno oblikuje po principih GE javne zgradbe; najkvalitetnejše stavbe sklopa postavljajo arhitektonsko predvsem pa volumensko merilo stavbe. Stavbe so lahko le tipa poslovno stanovanjska mestna stavba I ali II.
»III/U1« – Portoval
III/VI – Brodski gozd
»III/V2« – Srebrniče
»III/Tl« – Portoval
»III/Z1« – Težka voda – Kandija
Do sprejetja PIN so prepovedani vsi gradbeni posegi in spremembe namembnosti na vseh objektih, razen gradnja infrastrukture znotraj v UZN opredeljenih koridorjev.
»III/Z2« – Krka – Portoval Ure se skupaj z URN – UO »III/U1«, »III/T1« in »III/ M1«.
III/Z3 – Irca vas – Brod Gradbeni posegi na obstoječih stavbah, razen prenove niso dovoljeni. Prepovedane so tudi novogradnje (do sprejetja PIN)

Ureditveno področje (UP) IV – Šmihel/Regrča vas
5.20 POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE UREDITVENIH OBMOČIJ (s šiframi urejanja od a do n)
»IV/A1« – Šmihelska cesta »IV/A2« – Šmihelska ulica
1 – NAMEN UO: terciarne, kvartarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: mestna GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna ali poslovno stanovanjska mestna stavba II, visoka največ P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko visoke toliko kot glavne stavbe.
»IV/BI« – Kristanova ulica
1 – NAMEN UO: bivanje; terciarne dejavnosti; proizvodnje dejavnosti se lahko organizira le, če je v povezavi z javnim programom na GE.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: stanovanjska ali poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične, široke največ 7 in dolge največ 11 m.
»IV/B2« – Kristanova ulica
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali poslovna mestna, stavba I, visoka največ P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične in montažne.
»IV/B3« – Ob Težki vodi/Šukljetova/ Šmihelska cesta
1 – NAMEN UO: a) bivanje; terciarne kvartarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: mestna stavba I, visoka P+1.
4 – Novih in razširitve obstoječih pomožnih stavb ni dovoljeno graditi.
»IV/B4« – Ul. Milke Šobar
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti, bivanje; obrtna proizvodnja, združljiva z bivalnim okoljem – normativ hrupa (maks. 55 dcb.), minimalni tovorni promet, dovoljena le tovorna vozila do skupno 5 t teže...
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka min. P+1, maks. P+2. Glavne stavbe GE na V strani (ki mejijo na ambient Težke vode) so lahko največ pritlične.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.«
»IV/B5«. – Regrča vas
1 – NAMEN UO: obrtna proizvodnja, bivanje
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: suburbana stavba.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»IV/B6« – Šmihel
1 – NAMEN UO: terciarne, kvartarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: mestna stavba I, visoka P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
IV/C1 – Ul. Milke Šobar
1 – NAMEN UO: bivanje; terciarne dejavnosti, predvsem tiste, ki so povezane s srednješolskim kompleksom.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka največ P+1; višina naj se sicer prilagaja stavbnemu nizu.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»IV/C2« – Šmihelska cesta
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali stanovanjska mestna stavba I, visoka P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
IV/C3 – Ob Težki vodi
1 – NAMEN UO: bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: mestna stavba I, visoka P+l.
4 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi.
IV/C4 – Runkova ulica
1 – NAMEN UO: bivanje; v pomožnih stavbah lahko tudi manjše proizvodne dejavnosti v okvirih pogojev za bivalno okolje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: mestna stavba I, visoka P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»IV/C5« – Šmihelska cesta
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti, bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka P+l. 4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
IV/C6 – Regrča vas
1 – NAMEN UO: bivanje; obrtna proizvodnja, združljiva z bivalnim okoljem – normativ hrupa (maks. 55 dcb.), minimalni tovorni promet, dovoljena le tovorna vozila do skupno 5 t teže.
2 – PREDPISAN TIP GÉ: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: suburbana stavba.
4 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi.
»IV/C7« – Šukljetova ulica
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba I (II), visoka P+1.
4 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi.
IV/D1 – ICTS
1 – NAMEN UO: srednješolsko in poklicno izobraževanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE javne stavbe.
3 – POSEBNI POGOJI OBLIKOVANJA Obstoječih stavb šolskega kompleska višinsko ni dovoljeno povečevati. Kot takšni so tudi merilo bodočim stavbam sklopa. Pri posegih se ohranja arhitekturna zasnova po posameznih traktih prečno na osnovno komunikacijsko os. Oblika, velikost in naklon streh ter likovna celovitost strešnih ploskev se ne smejo spreminjati.
IV/D2 – Dijaški dom v Šmihelu
1 – NAMEN UO: razvoj kompleksa dijaških domov.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE javne stavbe.
3 – DODATNI POGOJI PROSTORSKE RASTI:
Posegi morajo omogočati razvoj najmanj podvojene kapacitete dijaških domov s spremljajočimi dejavnostmi. Nove stavbe vzdolž Šegove ulice načeloma ohranjajo višinski gabarit obstoječih stavb, stavbe v V delu GE pa se znižujejo do P+1 ob žel. progi. Pri novogradnjah ali prizidavah se mora reorganizirati tudi prometni režim UO – ob železniški progi se oblikuje osrednja komunikacijska os, vzdolž katere se oblikujejo vse servisne dejavnosti (s tovornimi rampami...).
IV/D3 – Osnovna šola Dragotin Kette
1 – NAMEN UO: izobraževanje; druge kvartarne, terciarne, dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE javne stavbe, s stavbami, visokimi do P+l.
3 – DODATNI POGOJI PROST. RASTI Prostorske reorganizacije zunanjega prostora, dograditve/ novogradnje morajo omogočati povečanje kapacitet vsaj za 30%.
»IV/D4« – Samostan v Šmihelu
1 – NAMEN UO:
a) samostanski kompleks;
b) pomembne centralne dejavnosti iz področij kulture in višjega/visokega šolstva.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE javne stavbe; vse posege na arhitekturnem spomeniku mora odobriti pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine.
3 – POSEBNO MERILO OBLIKOVANJA: oblikovanje prehoda med jedrom Šmihela (kot lokalnim centrom) in (potencialnim) parkovnim predelom ob pokopališču.
»IV/D5« – OŠ Šmihel
1 – NAMEN UO: osnovnošolsko izobraževanje in druge kvartarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE javne stavbe. 3 – POSEBNA MERILA OBLIKOVANJA: Najpomembnejši elementi sklopa/največji stavbni volumni (uprava šole, glavni vhod za učence ipd.) se lahko oblikuje le v JV delu ureditvenega območja. Stavbni volumni, nanizani ha gradbeni. liniji Šmihelske c. se znižujejo v smeri Kandije (proti S). Oblikovanje fasad naj vzpostavlja prehod iz grajenega urbanega prostora (na južni strani) proti parkovnim ureditvam (na S). J del je hkrati oblikovan kot najpomembnejši vztop v Šmihel iz smeri Kandije. Odprti športni objekti in parkovne ureditve se lahko oblikujejo le v zahodnem delu GE.
»IV/E1« – cerkev sv. Mihaela
IV/E3 – ostanki cerkve sv. Roka
Vsi posegi se lahko izvajajo le s soglasjem in pod nadzorom pooblaščene institucije za varstvo kulturne dediščine.
»IV/E2« – Dom starejših občanov
POSEBNA MERILA OBLIKOVANJA: oblikuje se kot celovit stavbni sklop, vključen v krajino v območju doline meandra Težke vode V od Šmihela. Širitve kapacitet morajo zagotoviti organizacijo osrednjega notranjega dvorišča ter kar največjo možno izločitev motornega prometa v območje Šmihelske ceste. Stavba ob Šmihelski cesti naj se oblikuje kot glavna fasada; s stopnjevanjem volumna naj se oblikuje vstopni ambient v UP Šmihel. Stavbni volumni naj bodo oblikovno izrazito nevtralni (v merilu krajine).
Spremembe namembnosti niso dovoljene.
IV/H2 – Šukljetova ulica
»IV/H5« – Regrča vas (le za US obstoječih GE) »IV/H6« – Regrča vas (le za US obstoječih GE)
1 – NAMEN UO: bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – osnovni tip,
»IV/HI« – Ul. like Vaštetove IV/H3 – Ul. Udarne brigade IV/H4 – Ob Težki vodi IV/H7 – Vidmarjeva ulica
1 – NAMEN UO: bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – osnovni tip.
– POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi.
»IV/U« – Regrča vas IV/12 – Regrča vas
»IV/13« – Težka voda – S del (le v US z obstoječimi
GE)
IV/14 – Regrča vas (le v US z obstoječimi GE) IV/15 – Sv. Rok (le za obstoječe GE); novih GE ni dovoljeno vzpostavljati.
1 – NAMEN UO: bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: suburbana GE.
IV/16 – Regrča vas/ Regrške košenice le za obstoječe GE).
1 – NAMEN UO: kvartarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP: suburbana GE.
IV/L1 — IMV – industrijski tiri
Boljša integracija obstoječe strukture v merilu krajine – lahko le likovno umirjene prostorske strukture; enoviti volumni brez vertikalnih, oblikovnih poudarkov v merilu krajine; izrazitejše naj bodo usmeritve v smeri V-Z.
»IV/N1« – Ul. Milke Sobar »IV/N2« – Šmihelska cesta »IV/N4« – Šmihelska cesta
1 – NAMEN UO: spreminjanje namembnosti, ki bi pomenilo povečanje stroškov rušitve ni dovoljeno.
2 – OSNOVNI POGOJ: ohranitev kar največ možnosti za radikalno preureditev gradbene enote v okviru PIN.
3 – OMEJITVE POSEGOV: spremembe namembnosti zemljišč, gradnje novih in dozidave obstoječih stavb niso dovoljene.
»IV/O1« – Igrišča ICTS
1 – NAMEN UO: odprti športni objekti in parkirišča za potrebe ICTS (do II. faze širitve osnovnega programa sklopa ICTS).
2 – POGOJI POSEGOV – dovoljeni so le:
– posegi na vzdrževanju in dogradnji odprtih športnih objektov,
– hortikulturne ureditve,
– napeljave podzemnih infrastrukturnih vodov znotraj naslednjih koridorjev – 4 m vzdolž železniške proge (od roba tira), 1 m vzdolž Šegove ulice (od roba cestišča) ter v 1 m vzdolž severne meje UO.
6.00 DOLOČITEV DRUGIH UREDITVENIH OBMOČIJ (s šiframi režimov urejanja od o do z)
»IV/P2« – Šmihelske njive
»IV/P3« – Regrške njive
»IV/P4« – Šmihel
»IV/P5« – Šmihel »IV/P6« – Šmihel
»IV/P7« – Regrča vas (le US brez GE)
»IV/P8« – Regrča vas (le US brez GE)
»IV/P9« – Regrča vas
»IV/P1« – Pokopališče
»IV/P2« – Šipčev hrib
»IV/P3« – Regrška cesta
»IV/P4« – Ul. Milke Sobar
»IV/P5« – Regrča vas/ Regrške košenice
»IV/P6« – Regrške košenice (za prostoru UO izven GE)
»IV/R1« – Šipčev hrib »IV/R2« – Regrški travniki
IV/SI – Regrške njive
IV/S2 – Regrške njive (izven US z obstoječimi GE)
IV/S3 – Regrške njive
IV/S4 – Barončev hrib
»IV/T1« – Šmihelske njive
»IV/T2« – Barončev hrib
»IV/U1« – sv. Rok
IV/V1 – Pirnašca
»IV/Z1« – Težka voda – Šmihel (S del)
»IV/Z2« – Težka voda – pod Šmihelom
»IV/Z3« – Težka voda – Šmihel (J del)

Ureditveno področje (UP) V-Bršljin/Cegelnica
5.20 POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE UREDITVENIH OBMOČIJ (s šiframi urejanja od a don)
»V/A1« – Ljubljanska cesta
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: mestna GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali poslovna mestna stavba II, visoka P+2 (vzhodni del) oziroma P+1 (zahodni del).
4 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi.
»V/A3« – Ljubljanska cesta/ Slakova ulica
1 – NAMEN UO: kvartarna dejavnost; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: mestna GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali poslovna mestna stavba II, visoka najmanj P+l in največ P+2.
4 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi.
»V/A4« – Ljubljanska cesta/ Kettejev drevored
1 – NAMEN UO: kvartarne, terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: mestna GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba II, visoka najmanj P+l in največ P+2.
4 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi.
»V/A5« – Kolodvorska ulica
1 – NAMEN UO: terciarna in kvartarna dejavnost, predvsem tiste, ki so povezane z železniškim prometom.
2 – PREDPISAN TIP GE: mestna GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna mestna stavba, visoka najmanj P+1 ali največ P+2.
4 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi.
»V/B1« – Ljubljanska cesta
1 – NAMEN UO: terciarne, kvartarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna mestna stavba I ali II, visoka najmanj P+1 in največ P+2.
4 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi. »V/B2« – Cegelnica
1 – NAMEN UO: bivanje, terciarne; sekundarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali stanovanjska mestna stavba I, visoka P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»V/B3« – Cegelnica »V/B4« – Cegelnica V/B5 – Cegelnica
1 – NAMEN UO: bivanje; sekundarne; terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali poslovna mestna stavba I, le s pritličjem.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»V/C1,«(C11) – Ljubljanska cesta/ V brezov log
1 – NAMEN UO: tercirne dejanosti, bivanje; v V nizu tudi proizvodne dejavnosti v kvalitetnem bivalnem okolju (omejtive prometa, hrupa); bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE:
– vzdolž Ljubljanske ceste: poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka najmanj P+l, največ P+2.
– vzdolž naselja V brezov log (v smeri S-J): stanovanjska, izjemoma poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka P+1.
– znotraj Cll – poslovna ali poslovno stanovanjska, mestna stavba II, visoka najmanj P+1, največ P+3.
4 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi.
»V/C2« – Cesta brigad
1 – NAMEN UO: terciarne; kvartarne dejavnosti. Prednost imajo:
kulturne institucije, storitvene dejavnosti ter osnovna preskrba za okoliške prebivalce.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna mestna stavba II, visoka P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko visoke največ toliko kot najnižja glavna stavba GE.
»V/C4« – Slakova ulica
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti, proizvodnja; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali poslovna mestna stavba I ali II, visoka P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko visoke največ toliko kot glavna stavba GE.
»V/C5« – Ljubljanska/Kolodvorska ulica
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; proizvodnja znotraj prostorskih omejitev stavbne strukture, bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna ali poslovno stanovanjska mestna stavba I ali II, visoka najmanj P+1 in največ P+2.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»V7C6« – Bršljinska c.
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna ali poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka najmanj P+l in največ P+2.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»V/C7« – Bršljin
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti, bivanje; kmetijska proizvodnja v bivalnem okolju.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna ali poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične. »V/C8« – Cegelnica
1 – NAMEN UO: bivanje; terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali stanovanjska mestna stavba I, visoka najmanj P+l in največ P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko visoke največ toliko kot najnižja glavna stavba GE.
V/D1 – otr. vrtec na Cesti brigad
1 – NAMEN UO: kvartarne dejavnosti za potrebe prebivalcev Bršljina.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE javne stavbe, visoka največ P+3.
V/D2 – Osnovna šola Bršljin
1 – NAMEN UO: izobraževanje; rekreacija.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE javne stavbe.
3 – DRUGA MERILA IN POGOJI:
– obstoječa najvišja stavba določa višinsko merilo tudi drugim stavbam;
– arhitekturno oblikovanje, še posebej oblikovanje streh in fasad mora biti podrejeno vključevanju stavbnega sklopa v naravni ambient Marofa/Mestnih njiv v ozadju – s harmonično barvno kompozicijo ter izrazito poudarjeno horizontalno usmeritvijo arhitekture.
»V/D3« – J kare Bršljina
1 – NAMEN UO: kvartarne, terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE javne stavbe; višinsko merilo določa stavba Elektro z obstoječo višino.
3 – GLAVNI VHOD V ATRIJ – iz Ljubljanjske ceste.
»V/E1« – Ljubljanska cesta/Kettejev drevored
1 – NAMEN UO: javni program; prednost imajo kvartarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE posebne javne zgradbe; osnovna načela gradnje mestne stavbe II.
3 – DRUGA OBLIKOVNA NAČELA:
– oblikuje vstop/izstop med Bršljinom in parkovno cezuro proti središču mesta;
– oblikuje kvalitetno povezavo med grajenim (Bršljinom) in parkovno ureditvijo (Kettejev drevored, Marof);
– vse fasade so oblikovane kot glavne fasade.
»V/F1« – Ljubljanska c. (Cestno podjetje)
1 – NAMEN UO: a) komunalna dejavnost; b) sekundarna, terciarna dejavnost.
2 – PREDPISAN TIP GE: gospodarska GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: javna stavba, visoka največ P+3.
4 – DRUGI POGOJI:
– na severni strani oblikuje vizualno cezuro med Bršljinom in Bučno vasjo;
– stavbe ob reki so lahko največ pritlične, široke največ 10 m in so lahko orientirane izključno vzdolž potoka;
– GE se ne sme širiti.
»V/F2« – Ljubljanska cesta (Dinos)
1 – NAMEN UO: dejavnost zbiranja komunalnih odpadkov se lahko nadaljuje le pod pogojem ekološke sanacije in zagotovitve zaprtega sistema (odcedne vode...); komunalne, energetske instalacije.
2 – PREDPISAN TIP GE: gospodarska GE, velika največ 1500 m2.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna mestna stavba I ali II, visoka P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»V/F3« – Ljubljanska cesta
1 – NAMEN UO: sekundarne, terciarne dejavnosti s spremljajočimi upravnimi in drugimi programi.
2 – PREDPISAN TIP GE: gospodarska GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: gospodarska stavba, visoka P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»V/F4« – Ljubljanska cesta (Novotehna/javna skladišča)
1 – NAMEN UO: sekundarne, terciarne, dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: gospodarska GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: gospodarska stavba, visoka P+1.
4 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi.
»V/F5« – Kurirska/Ljubljanska cesta 1 – NAMEN UO: sekundarne in terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: gospodarska GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna mestna stavba I, visoka najmanj P+1 in največ P+2.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko visoke največ toliko kot najnižja glavna stavba UO.
»V/F6« – Ljubljanska cesta
1 – NAMEN UO: sekundarne, terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: gospodarska GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna mestna stavba I ali II, visoka najmanj P+l in največ P+2.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko visoke največ toliko kot najnižja glavna stavba UO.
»V/F7« – Vojaško skladišče
»V/F8« – RTP
»V/F9« – Tovarna obutve
»V/F10« – JZ
»V/F11« – Skladišče Pionir
1 – NAMEN UO: sekundarne, terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: gospodarska GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: gospodarska stavba, visoka največ P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
5 – DODATNA OMEJITEV ZA F 101: stavb ni dovoljeno graditi.
»V/F12« – Bršljin/ Cegelnica
1 – NAMEN UO: sekundarne, terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: gospodarska GE, velika do 1500 m2.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna ali poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka najmanj P+1 in največ P+2.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»V/F13«- Žabjak
1 – NAMEN UO: sekundarne; terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: gospodarska GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: javna stavba.
4 – Stavbe so lahko visoke največ P+2 (na južni strani UO, ob severni strani so lahko le pritlične..
»V/G1« – Novoteks
»V/G2« – industrija Cegelnica/Bršljin
1 – NAMEN UO: sekundarne dejavnosti s spremljajočimi programi.
2 – PREDPISAN TIP GE: industrijska GE.
3 – Proti javnemu prostoru se oblikuje poslovna mestna stavba I, visoka do P+2.
V/H1 – V brezov log V/H2 – C: Brigad V/H3 – Vandotova ulica V/H4 – V brezov log V/H5 – Cegelnica »V/H7« – Bršljin
1 – NAMEN UO: bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – osnovni tip. V/H8 – Cesta brigad
1 – NAMEN UO: bivanje; terciarne dejavnosti (trgovina, storitve za prebivalce UP).
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – z možnostjo razvoja.
V/I1 – Groblje »V/I2« – Marof »V/I3« – Marof
1 – NAMEN UO: bivanje; kmetijska proizvodnja, sekundarne dejavnosti v bivalnem okolju.
2 – PREDPISAN TIP GE: suburbana GE.
V/I3 – Marof V/I4 – Marof
1 – NAMEN UO: bivanje; kvartarne dejavnosti s področja gostinstva in turizma, ki je v skladu s kriteriji mestnega parka (brez motornega prometa razen za dostavo ipd). Posege na zunanjosti stavb mora posebej odobriti pristojna institucija za varstvo naravne dediščine.
»V/J1« – Ljubljanska cesta, Slakova ulica »V/J2« – Slakova ulica »V/J3« – Kettejev drevored V/J4 – Bršljin V/J5 – Cesta brigad
1 – NAMEN UO: bivanje; terciarne dejavnosti v pritličjih.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE stanovanjskih stavb v bloku.
V/K1 – Ul. stare pravde
V/K2 – V brezov log, C. brigad
»V/K3« – Marof
1 – NAMEN UO: bivanje.
2 – POGOJI UREJANJA: GE vrstnih hiš.
»V/L1« – Kurirska/Kettejev drevored 1 – NAMEN UO: a) bivanje; b) terciarne dejavnosti.
2 – DRUGI POGOJI UREJANJA: sprememba namembnosti posameznih delov UO ni dovoljena.
a) Današnja namembnost: organizacija novih bivalnih enot, spreminjanje stavbnega kubusa ter spremembe zunanje ureditve na račun kvalitete bivalnega standarda niso dovoljene.
b) Sprememba namembnosti celote: GE se oblikuje po načelih prostorske organizacije in oblikovanja parcelnega tipa GE javne zgradbe.
»V/L2« – Kettejev drevored
1 – NAMEN UO: a) bivanje; b) terciarne dejavnosti, lahko tudi v povezavi s sekundarnimi.
2 – DRUGI POGOJI UREJANJA: spremembe namembnosti posameznih delov UO ter posegi, ki bi razbijali celovitost stavbnih mas in izrazito linearnost celotnega kubusa niso dovoljeni.
a) današnja namembnost: organizacija novih bivalnih enot ter spremembe zunanje ureditve na račun kvalitete bivalnega standarda niso dovoljene.
b) sprememba namembnosti celote: GE se oblikuje po načelih prostorske organizacije in oblikovanja parcelnega tipa GE javne zgradbe.
»V/L3« – Kettejev drevored
1 – NAMEN UO: terciarne, kvartarne dejavnosti.
2 – DRUGI POGOJI UREJANJA: novih stavb ni dovoljeno graditi. Obstoječe stavbe naj se oblikujejo po načelih organizacije in oblikovanja stavbnega tipa poslovna mestna stavba II, z maksimalnim višinskim gabaritom obstoječe glavne poslovne- stavbe Pionirja. Stavbe imajo lahko tudi ravno streho.
»V/L4« – Ljubljanska cesta
NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bencinska črpalka.
URBANISTIČNO ARHITEKTURNI POGOJI IN MERILA:
– v osrednejm delu UO mora ostati prostor nepozidan (park/notranje dvorišče...);
– stavbni volumni v notranjosti UO (od Ljubljanske, ceste) naj bodo višinsko usklajeni, visoki največ P+1
– stavba, ki bi potencialno zapirala UO proti Ljubljanski Cesti ne sme biti višja od stavb po globini UO;
– stavbe UO se oblikujejo izključno po načelih oblikovanja poslovne mestne stavbe I oziroma II.
»V/N1« – Rantl
»V/N2« – Ljubljanska cesta
»V/N3« – ob Bršljinskem potoku
»V/N4« – V. Bučna vas
»V/N5« – M. Bučna vas
»V/N6« – Bršljin
»V/N7« – ob Bršljinskem potoku
»V/N8« – ob Bršljinskem potoku
»V/N9« – ob Bršljinskem potoku
»V/N10« – Kurirska pot
»V/N12« – Ljubljanska/Kolodvorska ul.
»V/N13« – Bršljin/Novoteks
»V/N14« – Cegelnica
»V/N15« – Cegelnica
»V/N16« – Cegelnica
»V/N17« – Bršljin/Cegelnica
V/N18 – Ljubljanska cesta
1 – NAMEN UO: spreminjanje namembnosti, ki bi pomenilo povečanje stroškov rušitve ni dovoljeno.
2 – OSNOVNI POGOJ: ohranitev kar največ možnosti za radikalno preureditev gradbene enote v okviru
PIN;
3 – OMEJITVE POSEGOV: spremembe namembnosti zemljišč, gradnje, novih in dozidave obstoječih stavb niso dovoljene.
6.00 DOLOČITEV DRUGIH UREDITVENIH OBMOČIJ (s šiframi režimov urejanja od O do Z)
»V/O1« – Petelinov hrib »V/O2« – Mestne njive »V/O3« – Mestne njive »V/O4« – Mestne njive »V/O5« – Mestne njive »V/O6« – V. Bučna vas »V/O7« – V. Bučna vas
Obstoječe GE se urejajo pod pogoji suburbane GE.
»V/O8« – C. brigad/osnovna šola
»V/O9« – Kurirska ulica/osnovna šola
»V/O10« – Cesta brigad
»V/O11« – Bršljin
»V/O13« – Boršt
»V/O14« – Dole
»V/O15« – Cegelnica
»V/O16« – Cegelnica
»V/O17« – Žabjak
»V/O 18« – Paka
»V/P1« – V. Bučna vas/Mestne njive »V/P2« – V. Bučna vas »V/P3« – Ljubljanska cesta – Cesta brigad »V/P4« – Muhaber
»V/R1« – Marof
Vsi gradbeno tehnični in izredni vzdrževalni posegi morajo potekati pod nadzorstvom in v soglasju s pristojno institucijo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V/S1 – Cegelnica V/S2 – Cegelnica V/S3 – Češča vas
»V/T1« – Grobeljska hosta V/T2 – Žabjak
V/V1 – Grobeljska hosta V/V2 – Žabjak
V/V3 – Mestne njive
»V/Z1« – Bršljinski potok »V/Z2« – Krka – Bršljin

Ureditveno področje (UP) VI – Gotna vas
5.20 POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE UREDITVENIH OBMOČIJ (s šiframi urejanja od a do n)
»V1/A1« – Gotna vas – S
1 – NAMEN UO: kvartarne, terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: mestna GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali poslovna mestna stavba II, visoka P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko visoke največ toliko kot glavne stavbe.
»VI/A2« – Gotna vas – J
1 – NAMEN UO: kvartarne, terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: mestna GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali poslovna mestna stavba II, visoka P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko visoke toliko kot glavne stavbe.
»VI/B1« – Ul. Ivana Roba
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti, bivanje; manjše obrtno proizvodne dejavnosti, združljive z bivalnim okoljem – normativ hrupa (maks. 55 dcb.), minimalni tovorni promet, dovoljena le tovorna vozila do skupno 5 t teže
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali poslovna mestna stavba I, visoka P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične. »VI/B2« – Gotna vas – S
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali poslovna mestna stavba I, visoka P+l.
4 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi. »VI/B3« – Gotna vas – V
1 – NAMEN UO: bivanje, terciarne dejavnosti; manjše obrtno proizvodne dejavnosti, združljive z bivalnim okoljem – normativ hrupa (maks. 55 dcb.), minimalni motorni promet, dovoljena le tovorna vozila do skupno 5 t teže
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali stanovanjska mestna stavba I, visoka P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične. »VI/B4« – Grmske njive
1 – NAMEN UO: proizvodnja; izjemoma tudi bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna, izjemoma poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»VI/B5« – Gotna vas VI/B6 – Poganci
1 – NAMEN UO: bivanje; terciarne dejavnosti (gostinstvo); minimalna proizvodnja v bivalnem okolju.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: suburbana stavba, visoka P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»VI/B7« – Barončev hrib
1 – NAMEN UO: bivanje; terciarne dejavnosti. 2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: suburbana stavba, visoka do P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične; z največjo stranico 10 metrov.
»VI/C1« – Gotna vas – SV
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno, stanovanjska mestna stavba I, visoka P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko visoke največ toliko kot najnižja glavna stavba GE.
»VI/C2« – Gotna vas
1 – NAMEN UO: sekundarne, terciarne dejavnosti; bivanje
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: gospodarska stavba oziroma poslovno stanovanjska ali poslovna mestna stavba I, visoka P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»VI/C3« – Gotna vas – V
1 – NAMEN UO: bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: stanovanjska mestna stavba I, visoka P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»VI/C4« – Gotna vas – V
1 – NAMEN UO: bivanje; terciarne dejavnosti; obrtna proizvodnja v bivalnem okolju, vezana na terciarno dejavnost.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: stanovanjska ali Poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične. VI/C5 – Gotna vas
1 – NAMEN UO: bivanje; terciarne'dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba I.
4 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi.
»VI/C6« – Belokranjska cesta
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti, bivanje
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka P+1,
4 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi.
VI/C7 – Banija
1 – NAMEN UO: bivanje; terciarna dejavnost.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: stanovanjska ali poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka največ P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko široke največ 7 m in le pritlične.
»VI/C8« – Barončev hrib
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: suburbana stavba ali poslovno stanovanjska mestna stavba I; optimalno le pritlična, ima pa lahko le še nadstropje.
4 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi.
VI/D1 – Poganci (le v US obstoječe GE)
1 – NAMEN UO: kvartarne, komunalne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE javne stavbe
3 – DRUGI OBLIKOVNI POGOJI: enovit stavbni sklop mora biti podrejen naravnim elementom prostora, pri čemer se lahko vzpostavi lokalna dominanta (del stavbe z izrazito vertilnim poudarkom), vendar le-ta ne sme segati v ambient MK Gotna vas.
»VI/D2« – Betonarna Pionir
1 – NAMEN UO: OBSTOJEČE DEJAVNOSTI: ni dovoljeno razvijati v območju UP Gotna vas;
NOVE DEJAVNOSTI: kvartarne dejavnosti, javne parkovne ipd. instalacije.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE javne stavbe ali GE posebne zgradbe.
VI/E1 – cerkev v Gotni vasi
Vsi gradbeni posegi in izredna vzdrževalna dela morajo potekati s soglasjem in pod nadzorstvom pristojne institucije za varstvo kulturne dediščine.
»VI/F1« – IMV – Gotna vas
1 – NAMEN UO: proizvodnja, storitve.
2 – PREDPISAN TIP GE: gospodarska GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: gospodarska stavba ali poslovna mestna stavba I. Glavna(e) stavba(e) je orientirana na Belokranjsko cesto, vse ostale pa v smeri SZ – JV.
»VI/F2« – Razdelilna elektro postaja
1 – NAMEN UO: infrastrukturne instalacije;
2 – STAVBNA STRUKTURA: prevladujoč stavbni volumen je lahko le pritličen, ostalo oblikovano kot lokalna dominanta.
»VI/F3« – Poganci
1 – NAMEN UO: moteče terciarne dejavnosti v intenzivnem urbanem okolju, infrastrukturne instalacije.
2 – PREDPISAN TIP GE: gospodarska GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: mestna stavba I; visoka največ P+l.
VI/HI – Ivana Roba VI/H2 – Gočev hrib VI/H4 – Banija
1 – NAMEN UO: bivanje..
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – osnovni tip. »VI/H3« – Ob potoku
1 – NAMEN UO: bivanje; terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – z možnostjo rasti.
VI/11 – Gočev hrib
»VI/12« – Jamrovci
»VI/13« – Jamrovci
»VI/14« – Brezje
»VI/15« – Jedinščica
»VI/16« – Jedinščica (le za US obstoječih GE)
1 – NAMEN UO: bivanje; kmetijska proizvodnja; proizvodnja v bivalnem okolju.
2 – PREDPISAN TIP GE: Suburbana GE.
»VI/N1« – Gotna vas – S
Na strani Belokranjske ceste gradbeni posegi na zunanjosti stavb in na parceli niso dovoljeni »VI/N2« – Gotna vas – S »VI/N3« – Gotna vas »VI/N4« – Gotna vas – V »VI/N5« – Grmske njive
1 – NAMEN UO: spreminjanje namembnosti, ki bi pomenilo povečanje stroškov rušitve. ni dovoljeno.
2 – OSNOVNI POGOJ: ohranitev kar največ možnosti za radikalno preureditev gradbene enote v okviru PIN.
3 – OMEJITVE POSEGOV: spremembe namembnosti zemljišč, gradnje novih in dozidave obstoječih stavb niso dovoljene.
6.00 DOLOČITEV DRUGIH UREDITVENIH OBMOČIJ (s šiframi režimov urejanja od O do Z)
»VI/02« – Barončev hrib »VI/03« – Poganski vrh
»VI/R1« – Grmske njive – Težka voda »VT/R2« – Jedinščica »VI/R3« – Poganski vrh »VI/R4« – Težka voda
»VI/S1« – Gotensko polje
»VI/S2« – Skerlov laz
»VI/S3« – Nad vasjo
»VI/S4« – Vlatkov laz
»VI/TI« – Žleb »VI/T2« – Matkov laz
»VI/T3« – Poganski vrh (izven US obstoječih GE) VI7T4 – Barončev hrib
VI/V1 – Gotenska hosta

Ureditveno področje (UP) VII – Ločna/Ragovo
5.20 POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE UREDITVENIH OBMOČIJ (s šiframi režimov urejanja od a do n)
»VII/A1« – C. herojev
1 – NAMEN UO: kvartarne, terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: mestna GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna ali poslovno stanovanjska mestna stavba II, visoka najmanj P+l in največ P+3.
4 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi.
»VII/A2« – Koštialova ulice
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti (oskrba prebivalcev UP); bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: mestna GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba II, visoka največ P+l (severno od Koštialove ulice) oziroma P (južno od Koštialove ulice).
4 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi. »VII/B1« – Ragovo
1 – NAMEN UO:bivanje; terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: stanovanjska ali poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka največ P+1 (stavba ne sme izstopati iz naselbinskega telesa).
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične, z največjo stranico v tlorisu do 10 m.
»VII/C1« – Ragovo
1 – NAMEN UO: bivanje; terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: stanovanjska ali poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka največ P+1 (stavba ne sme izstopati iz naselbinskega telesa).
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične in minimalnih dimenzij.
VII/C2 – Koštialova ul. VII/C3 – Koštialova ul.
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti (oskrba in storitve prebivalcev UP); bivanje...
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali stanovanjska mestna stavba I, visoka največ P+l (v UO VII/C2) oziroma P (v UO VII/C3).
4 – POMOŽNIH STAVB ni dovoljeno graditi.
VII/D1 – Poslovni sklop Krke
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE javne stavbe.
3 – DRUGI OBLIKOVNI POGOJI:
– višinsko merilo novim stavbam je določeno z obstoječo poslovno stavbo
– proti ambientu Krke (J stran) se stavbe oblikujejo kot proti naravnemu prostoru, pri Čemer je arhitekturni sklop izrazito podrejen vzdolžni geometriji prostora (vzdolž Krke).
»VII/D2« – Križišče Ločna (V del)
1 – NAMEN UO: terciarne; kvartarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE javne stavbe; javna stavba je lahko visoka največ toliko kot glavna stavba UO VII/D1.
VII/F1 – Graben
1 – NAMEN UO:
a) raziskovalna dejavnost, ki potrebuje naravno okolje v neposredni bližini (kmetijstvo, veterina ali druge izobraževalne, raziskovalne ipd. dejavnosti);
b) moteče dejavnosti v intenzivnem urbanem okolju kvartarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: gospodarska GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: javna stavba, visoka največ P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
VII/F2 – Gasilska postaja
1 – NAMEN UO: komunalne dejavnosti, infrastruktura; terciarne dejavnosti.
2- PREDPISAN TIP GE: gospodarska GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna mestna stavba I ali II, visoka največ P+2.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko visoke največ toliko kot najnižja glavna stavba UO.
VII/G1 – Čistilne naprave Ločna
1 – NAMEN UO: instalacija prečiščevalnih sistemov; vzporedne dejavnosti
2 – PREDPISAN TIP GE: industrijska GE. »VII/G2« – Labod
1 – NAMEN UO: proizvodnja s spremljajočimi dejavnostmi.
2 – PREDPISAN TIP GE: industrijska GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna mestna stavba I ali II, visoka največ P+2.
»VII/G3« – Tovarna zdravil Krka
1 – NAMEN UO: industrijska proizvodnja z vzporednimi programi.
2 – PREDPISA TIP GE: Industrijska GE
3 – PREDPISANI TIPI GLAVNIH STAVB: Mestna stavba I ali. II; GE javne stavbe, visoka največ do najvišjega gabarita obstoječih stavb ob cesti Mačkovec -Ločna.
VII/H1 – Koštialova, Lamutova ulica »VII/H2« – Mestne njive VII/H3 – Cankarjeva ul., Prisojna pot VII/H5 – Mestne njive
1 – NAMEN UO: bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – osnovni tip.
»VII/H4« – Prisojna pot
1 – NAMEN UO: bivanje, terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – z možnostjo razvoja.
»VII/I1« – Na Padercah
»VII/I2« – Na Padercah VII/I3 – Može VII/I4 – Fester VII/I5 – Klemenčič
1 – NAMEN UO: bivanje; kmetijska proizvodnja in druge dejavnosti v okviru kriterijev predpisane stavbne strukture, ki ne vežejo nase povprečno več kot tri dodatna motorna vozila/dan ter skladiščenja več kot 10 m3 materiala v zunanjem prostoru.
2 – PREDPISAN TIP GE: Suburbana GE.
VII/J1 – stanovanja v blokih Mestne njive VII/J2 – vzdolžni kare na Cesti herojev
1 – NAMEN UO: bivanje; osnovna preskrba in storitve predvsem stanovalcev UP.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE stanovanj v bloku.
3 – DODATNI KRITERIJI:
– J11 – Stavb ter drugih površinskih objektov ni dovoljeno graditi. OMEJITEV DEJAVNOSTI: Dovoljene so le ureditve zelenjavnih vrtov, prebivalcev UO VI I/J 1;
– J21 – poslovna mestna stavba I ali II, visoka največ P+2;
– J22 – KRITERIJI OBLIKOVANJA: poseben prostorski element; lahko največ pritličen; OMEJITEV DEJAVNOSTI: bencinska črpalka.
– J23 – KRITERIJI OBLIKOVANJA: GE posebne javne zgradbe; OMEJITEV DEJAVNOSTI: trgovska oskrba prebivalcev UP;
– J24 – KRITERIJI OBLIKOVANJA: organizacija kapacitet v nivoju oziroma pod nivojem Ceste herojev; OMEJITEV DEJAVNOSTI: parkirna mesta stanovalcev in obiskovalcev UO.
VII/L1 – Pokopališče Ločna
Vsi gradbeni posegi in vzdrževalna dela na javnih objektih (mrliške vežice, obzidje, javne poti...) pokopališča morajo potekati v soglasju in pod nadzorstvom pristojne institucije za varstvo kulturne dediščine.
VII/L2 – Graščina Graben
Posegi se lahko izvajajo le s soglasjem in pod nadzorstvom pristojne institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
NAČELA VSEBINE: raziskovanje in druge kvartarne dejavnosti; OBLIKOVANJE STAVBNE STRUKTURE: GE javne zgradbe v naravnem okolju.
VII/L3 – vrtec Ločna
1 – NAMEN UO: a) predšolsko varstvo in izobraževanje;
b)terciarne dejavnosti.
2 – DRUGI POGOJI IN MERILA
a) današnja funkcija: stavbni volumen se višinsko ne sme spreminjati, potencialne dozidave in drugi gradbeni posegi pa ne smejo povzročiti okrnitev osnovnega zunanjega prostora za predagoško varstvene namene.
»VII/M1« – Strelišče Mestne njive
Sprememba namembnosti in gradbeni posegi se lahko izvajajo le s soglasjem in pod nadzorstvom pooblaščene institucije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
NAMEN UO: kvartarne dejavnosti – gostinsko turistične dejavnosti;
– OBLIKOVANJE STAVBNIH SKLOPOV: GE javne zgradbe v naravnem okolju.
»VII/N1« – Križišče Ločna – J del »VII/N2« – Križišče Ločna – Z del »VII/N3« – C. Herojev/ Koštialova ulica »VII/N4« – Koštialova ulica/ Mestne njive »VII/N5« – Koštialova ulica
1 – NAMEN UO: spreminjanje namembnosti, ki bi pomenilo povečanje stroškov rušitve ni dovoljeno. 2 – OSNOVNI POGOJ: ohranitev kar največ možnosti za radikalno preureditev gradbene enote v okviru PIN.
3 – OMEJITVE POSEGOV: spremembe namembnosti zemljišč, gradnje novih in dozidave obstoječih stavb niso dovoljene.
6.00 DOLOČITEV DRUGIH UREDITVENIH PODROČIJ (s šiframi režimov urejanja od O do Z)
»VII/O1« – Krevlja »VII/O2« – Laze – V »VII/O3« – Ragovo »VII/O4« – Nad pokopališčem »VII/O5« – Krka »VII/06« – Krevlja »VII/O7« – Krevlja
»VII/R1« – Na Padercah – S »VII/R2« – Mestne njive – V »VII/R3« – Ragov log – V
VII/S1 – Na Grabnu
»VII/T1« – Drgančevje VII/T2 – Brezovica -
VII/V2 – Mestne njive VII/V3 – Mestne njive »VII/V4« – Brezovica
»VH/Z1« – Šajser
»VII/Z2« – Krka – Ločna – Mačkovec

Ureditveno področje (UP) VIII – Mačkovec
5.20 POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE UREDITVENIH PODROČIJ (s šiframi urejanja od a do n)
»VIII/A1« – jedro Mačkovca
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: mestna GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali poslovna mestna stavba II, visoka P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko visoke največ toliko kot najnižja glavna stavba GE.
»VIII/B1« – jedro Mačkovca
1 – NAMEN UO: usluge, kmetijska in obrtna proizvodnja; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali stanovanjska mestna stavba I, visoka P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične. »VIII/B2« – jedro Mačkovca
1 – NAMEN UO:, kmetijska in obrtna proizvodnja; bivanje, terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: suburbana stavba.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»VIII/B3« – Mačkovec
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti, bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba I.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»VIII/C1« jedro Mačkovca
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti, bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE ni dovoljeno graditi.
»VIII/C2« – jedro Mačkovca
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti, bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko visoke največ toliko kot najnižja glavna stavba GE.
»VIII/C4« – Pod Trško goro
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti, bivanje; obrtno proizvodnje dejavnosti, združljive z bivalnim okoljem – normativ hrupa (maks. 55 dcb.), minimalni motorni promet, dovoljena le tovorna vozila do skupno 5 t teže.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba I ali gospodarska stavba, visoka največ P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»VIII/C5« – JV del Ločne
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti, bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le minimalnih dimenzij (do 7/11 m), izrazito vzdolžne, orientirane vzdolž Krke ter le pritlične.
»VIII/C7« – Ločna – V
1 – NAMEN UO: bivanje, kmetijska proizvodnja na obstoječih kmetijah.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: stanovanjska mestna stavba I, visoka P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične. Načeloma se lahko gradi le prva pomožna stavba.
»VIII/D1« – gostinski/trgovski obrat
1 – NAMEN UO: terciarna dejavnost; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE javne stavbe.
3 – DRUGI POGOJI
Stavbni volumni morajo biti v merilu krajine podrejeni cerkvi Sv. J. Krstnika. Proti cerkvi so lahko le pritlični, proti Mačkovcu pa največ P+l. Oblikovani morajo biti tako, da oblikujejo umirjeno grajeno dominanto griča, ki vizualno izpostavlja zvonik cerkve.
»VIII/E1« – cerkev sv. J. Krstnika
Vse vrste gradbenih posegov in izrednih vzdrževalnih del ter vseh del na zunanjosti stavbe mora odobriti in nadzirati pristojna institucija za varstvo kulturne dediščine.
»VIII/F1« – Pionir
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: gospodarska GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna mestna stavba ali javna stavba, visoka P+2 (kota v glavnem križišču).
4 – Pomožne stavbe so lahko visoke največ toliko kot najnižja glavna stavba.
»VIII/F2« – Union, Pekarna
1 – NAMEN UO: grosistični centri terciarnih dejavnosti, proizvodnja.
2 – PREDPISAN TIP GE: gospodarska GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: gospodarska ali mestna stavba, visoka P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko visoke največ toliko kot najnižja glavna stavba GE.
»VIII/F3« – Pod Trško goro
1 – NAMEN UO: proizvodnja v intenzivnem urbanem okolju, terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: gospodarska GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: mestna stavba I, visoka največ P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
VIII/F4 – Krtinke
1 – NAMEN UO: grosistični centri terciarnih dejavnosti, proizvodnja.
2 – PREDPISAN TIP GE: gospodarska GE:
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: gospodarska ali mestna stavba I, ki ima lahko le pritličje.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko največ pritlične.
VIII/H1 – Pod Trško goro
1 – NAMEN UO: bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – osnovni tip.
»VIII/I1« – Mačkovec »VIII/I2« – Mačkovec
VII/I3 – Mlin z okolico Mačkovca 1 – NAMEN UO: gostinska in turistična dejavnost; bivanje.
»VIII/I5« – Gričar »VIII/I6« – Šorn VIII/I7 – Krtinke VIII/I8 – Spehek »VIII/I9« – Šinkovec
1 – NAMEN UO: bivanje; kmetijska ali druga proizvodnja pod pogoji intenzivne izrabe okolja PREDPISAN TIP GE: suburbana GE.
»VIII/N1« – Pod Trško goro »VIII/N2« – Ločna
VIII/N3 – Ločna
1 – NAMEN UO: spreminjanje namembnosti, ki bi pomenilo povečanje stroškov rušitve ni dovoljeno.
2 – OSNOVNI POGOJ: ohranitev kar največ možnosti za radikalno preureditev gradbene enote v okviru PIN.
3 – OMEJITVE POSEGOV: spremembe namembnosti zemljišč, gradnje novih in dozidave obstoječih stavb niso dovoljene.
6.00 DOLOČITEV DRUGIH UREDITVENIH OBMOČIJ (s šiframi režimov urejanja od O do Z)
»VIII/O1« – Na Dulah-V »VIII/02« – Na Dulah – Z »VIII/03« – Krtinke – J »VIII/04« – Ločna VIII/05 – Ločna »VII/06« – Mačkovec
»VIII/P1« – Na Padercah-V
»VIII/R1« – Mačkovec – V »VIII/R2« – Mačkovec – S »VIII/R3« – Pod Trško goro
»VII/S1« – Krtinke
»VIII/T1« – Brezovica
»VIII/Z1« – Krka – Mačkovec

Ureditveno področje (UP) IX – V., M. Bučna vas, D., G. Kamenece, Potočna vas, Muhaber
5.20 POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE OBMOČIJ (s šiframi režimov urejanja od a do n)
»IX/B1« – Nova kolonija – Z
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti, bivanje; sekundarne dejavnosti v bivalnem okolju.
2 PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska; izjemoma stanovanjska mestna stavba I, visoka največ P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»IX/B2« – V. Bučna vas »IX/B3« – Nova kolonija – V
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali poslovna mestna stavba I, visoka največ P+1.
-4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»IX/C1« – Ljubljanska cesta – S
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: stanovanjska ali poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka največ P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»IX/C2« – Nova kolonija – Z
1 – NAMEN UO: bivanje, terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: stanovanjska ali poslovno stanovanjska mestna stavba II, visoka največ P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»IX/C3« – V. Bučna vas
1 – NAMEN UO: sekundarne dejavnosti v bivalnem okolju; terciarne dej.; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna ali poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka največ P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične. IX/C4 – Muhaber
1 – NAMEN UO: bivanje; sekundarne dejavnosti v bivalnem okolju.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: stanovanjska ali poslovno stanovanjska mestna stavba I, praviloma le pritlična.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»IX/C5« – Šalamonov hrib
1 – NAMEN UO: bivanje;, terciarne; sekundarne dejavnosti v bivalnem okolju.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba I, največ pritlična.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»IX/C6« – Muhaber 1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti, bivanje;
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične:
»IX/C7« – Nova kolonija – Z
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti, bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: stanovanjska mestna stavba I, visoka največ P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»IX/C8« – Kamence – Zabrežje
1 – NAMEN UO: sekundarne dejavnosti v bivalnem okolju, terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: suburbana stavba.
»IX/C9« – Muhaber – S
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti, bivanje; proizvodnja v bivalnem okolju.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: suburbana stavba.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
IX/C10 – D. Kamence
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje; sekundarne dejavnosti v intenzivnem urbanem okolju.
2 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE, poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka največ P+1.
3 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
IX/C11 – Muhaber
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka najmanj P+l in največ P+2.
3 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»LX/D1« – Gasilski dom
1 – NAMEN UO: kvartarne dejavnosti.
2 – PREPISAN TIP GE: GE javne stavbe, z javno stavbo visoko največ P+1.
»IX/H2« – D. Kamence »IX/H4« – D. Kamence IX/H6 – V. Bučna vas IX/H7 – Potočna vas IX/H8 – Muhaber IX/H10 – Muhaber
1 – NAMEN UO: bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – osnovni tip.
»IX/H3« – D. Kamence – subcenter »DC/H5« – D. Kamence IX/H9 – Muhaber
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – z možnostjo razvoja.
IX/I1 – Može IX/I2 – Avbar IX/I3 – Zajčke IX/I5 – Dolge njive »IX/I6« – V. Bučna vas »IX/I7« – Muhaber »IX/I8« – Potočna vas »IX/I9« – Salamonov hrib »IX/I10« – Salamonov hrib IX/I11 – Muhaber »IX/112« – Muhaber IX/I13 – V. Bučna vas IX/I14 – V. Bučna vas IX/I15 – Muhaber
1 – NAMEN UO: bivanje; kmetijska in druga proizvodnja v pretežno bivalnem okolju.
2 – PREDPISAN TIP GE: suburbana GE.
IX/I16 – Dobrava IX/I17 – V Duleh IX/I18 – Gornje Kamence IX/I19 – Hudo -IX/I20 – Hudo
IX/I21 – Hrib (le za obstoječe GE) IX/M1 – Dobrava
1 – NAMEN UO: gostinska, turistična ponudba; kvartarne dejavnosti.
1 – NAČELA OBLIKOVANJA: GE javne zgradbe v naravnem prostoru; max. gabarit P+1; homogena stavbna masa, manj izrazit poudarek vrha Dobrave v MK Novega mesta.
»IX/N1« – D. Kamence »IX/N2« – D. Kamence »LX/N3« – D. Kamence – subcenter
»IX/N4« – Kastelic
1 – NAMEN UO: spreminjanje namembnosti, ki bi pomenilo povečanje stroškov rušitve ni dovoljeno.
2 – OSNOVNI POGOJ: ohranitev kar največ možnosti za radikalno preureditev gradbene enote v okviru PIN.
3 – OMEJITVE POSEGOV: spremembe namembnosti zemljišč, gradnje novih in dozidave obstoječih stavb niso dovoljene.
6.00 DOLOČITEV DRUGIH UREDITVENIH OBMOČIJ (s šiframi urejanja od O do Z)
»LX/O1« – D. Kamence »LX/O2« – Bučna vas »LX/O3« – D. Kamence »IX/O4« – V. Bučna vas »LX/O5« – Muhaber »IX7O6« – Muhaber »IX/O7« – V. Bučna vas »IX/O8« – Žabjak
»IX/P1« – Tržič »LX/P2« – Pri studencu »IX/P3« – Muhaber – V »IX/P4« – Muhaber – J »IX/P5« – Muhaber – Z »IX/P6« – Dule »IX/P7« – Kojarci »IX/P8« – Muhaber
»IX/R1« – Dobrava (za prostor izven obstoječih
GE)
IX/S1 – V dolinah, Na Kamenci, Zajčice IX/S2 – Hudo IX/S3 – Rudne IX/S4 – Hudo
»IX/T1« – Podboršt
»IX/U1« – Boršt »IX/U2« – Žabjak – S »IX/U3« – Žabjak – J
»1X/V1« – Dobrava »IX/V2« – Dobrava »IX/V3« – Dobrava »IX/V4« – Dolge njive »IX/V5« – Na kamenci »IX/V6« – V duleh »IX/V7« – Potočna vas »IX/V8« – Potočna vas
»IX/Z1« – Bršljinski potok – Hudo »IX/Z2« – Bršljinski potok – Kamence

Ureditveno področje (UP) X – Cikava/M. Slatnik/Smolenja vas
5.20 POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE UREDITVENIH OBMOČIJ (s šiframi urejanja od a do n)
»X/C1« – Mali Slatnik – S
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali poslovna mestna stavba I,.visoka P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»X/C2« – Velika Cikava
1 – NAMEN UO: terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovno stanovanjska ali poslovna mestna stavba I, visoka P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»X/D1« – Mali Slatnik – S
1 – NAMEN UO: kvartarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE javne stavbe visoke največ P+l.
X/E1 – cerkev v Smolenji vasi
Vse vrste gradbenih posegov in izrednih vzdrževalnih del ter vseh del na zunanjosti stavbe mora odobriti in nadzirati pristojna institucija za varstvo kulturne dediščine.
X/F1 – Mala Cikava
1 – NAMEN UO: sekundarne, terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: gospodarska GE.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: gospodarska stavba, visoka največ P+1.
4 – POSEBNI POGOJI: stavbni sklop naj se oblikuje v homogeno naselbinsko celoto. Nova/prenovljena stavbna struktura ne sme presegati višinskega gabarita (višinske kote) najvišje obstoječe stavbe GE. Stavbnih kubusov ni dovoljeno združevati; novi se lahko oblikujejo le okoli notranjega dvorišča v južnem delu GE.
X/H2 – Žganjarce X/H6 – Mali Slatnik X/H7 – Mala Cikava
1 – NAMEN UO: bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – osnovni tip.
X/H1 – Žganjarce X/H4 – Mali Slatnik X/H5 – Mala Cikava
1 – NAMEN UO: bivanje; terciarne dejavnosti; sekundarne dejavnosti v bivalnem okolju, v okviru prostorskih možnosti stavbnega tipa.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – z možnostjo razvoja.
»X/I1« – Smolenja vas
1 – NAMEN UO: bivanje; terciarne dejavnosti za potrebe UP; sekundarne dejavnosti v okviru zmožnosti stavbnih tipov ter pod pogoji bivalnega okolja.
2 – PREDPISAN TIP GE: suburbana GE.
»X/I2« – M. Slatnik – vas X/I3 – Ob Šajserju X/I4 – Ob Šajserju X/I5 – Mala Cikava X/I6 – Mala Cikava X/I7 – Mala Cikava X/I8 – Mala Cikava X/I9 – Mala Cikava X/I10 – Mala Cikava X/I11 – Smolenja vas
1 – NAMEN UO: bivanje; kmetijska proizvodnja in druga proizvodnja v okviru kriterijev predpisane stavbne strukture.
2 – PREDPISAN TIP GE: suburbana GE.
6.00 DOLOČITEV DRUGIH UREDITVENIH OBMOČIJ (s šiframi režimov urejanja od O do Z)
»X/O1« – Smolenja vas
»X/O2« – Smolenja vas
»X/O3« – Smolenja vas/Na prelogi
X/S1 – M. Cikava/Slatenske brežine
X/V1 – Slatenske brežine
X/Z1 – Šajser

Ureditveno področje (UP) XI-Prečna
5.20 POSEBNA MERILAIN POGOJI ZA UREJANJE UREDITVENIH OBMOČIJ (s šiframi značajev urejanja od a do n)
»XI7B1« – vaški del
1 – NAMEN UO: bivanje, kmetijska proizvodnja; omejena proizvodnja v bivalnem okolju.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE I.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: stanovanjska ali poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka največ P+1.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»XI/C1« – obcestni del – V
1 – NAMEN UO: terciarne, dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna ali poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka najmanj P+l, največ P+2.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»XI/C2« – obcestni del središča
1 – NAMEN UO: kvartarne, terciarne dejavnosti; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna ali poslovno stanovanjska mestna stavba I ali II, visoka najmanj P+l in največ P+2.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»XI/C3« – obcestni del – Z
1 – NAMEN UO: kvartarne dejavnosti, sekundarne dejavnosti v bivalnem okolju; bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: vzdolžna GE II.
3 – PREDPISAN TIP GLAVNE STAVBE: poslovna ali poslovno stanovanjska mestna stavba I, visoka največ P+l.
4 – POMOŽNE STAVBE so lahko le pritlične.
»XI/E1« – cerkev sv. Antona
Vse vrste gradbenih posegov in izrednih vzdrževalnih del ter vseh del na zunanjosti stavbe' mora odobriti in nadzirati pristojna institucija za varstvo kulturne dediščine.
XI/H1 – Prečna
1 – NAMEN UO: bivanje, terciarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – z možnostjo rasti
XI/H2 – Prečna
1 – NAMEN UO: bivanje.
2 – PREDPISAN TIP GE: GE ISH – osnovni tip.
XI/I1 – Kuzarjev kal XI/I2 – Kuzarjev kal »XI/I3« – Prečna »XI/I4« – Češča vas »XI/I5« – Češča vas »XI/I6« – Češča vaš »XI/17« – Češča vas XI/I8 – Prečna
1 – NAMEN UO: bivanje; proizvodnja, predvsem kmetijska v razpoložljivih stavbnih tipih.
2 – PREDPISAN TIP GE: suburbana GE.
»XI/L2« – Šola z vrtom
1 – NAMEN UO: kvartarne dejavnosti.
2 – PREDPISAN TIP ZA OBLIKOVANJE STAVBE OSNOVNE ŠOLE: poslovna mestna stavba I z ohranitvijo današnjega višinskega gabarita.
V sekundarnem (obcestnem) delu UO gradnja novih stavb ni dovoljena.
6.00 DOLOČITEV DRUGIH UREDITVENIH OBMOČIJ (s šiframi urejanja od O do Z)
»XI/O1« – Prečna (URN) »XI/O2« – Prečna (URN) »XI/O3« – Prečna (URN) »XI/O4« – Prečna (URÑ) »XI/O5« – Prečna (URN)
XI/S1 – Kuzarjev kal XI/S2 – Sajevce XI/S3 – Polje XI/S4 – Loke XI/S6 – Drage
XI/Z1 – Temenica XI/Z2 – Krka – Temenica

»Odlok o določitvi objektov oziroma posegov v prostor in o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje«, (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/91) v območju urejanja s tem odlokom ne velja.

Upravni postopki, začeti na podlagi lokacijske dokumentacije pred uveljavitvijo tega odloka se dokončajo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega odloka.

Prostorski ureditveni pogoji za območje urejanja Novega mesta (izven mestnega jedra) so stalno na vpogled pri:
– pristojni upravni službi (Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto);
Na podlagi 79. člena zakona o prometnem daavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Novo mesto);
– uprave inšpekcijskih služb Novo mesto;
– na vseh uradih krajevnih skupnosti v območju urejanja;
– geodetski upravi Novo mesto.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.