Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81), 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni Ust SRS, št. 31/79, 5/82, 11/86 in 2/87) in predloga Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine z dne 22. 12. 1987 je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 1. 1992 sprejela

Za tehnični spomenik se razglasijo ostanki borovniškega viadukta (v nadaljnjem besedilu: spomenik) steber št. 21 in opornik na zahodni strani viadukta.
Ostanki borovniškega viadukta spominjajo na enega največjih tehniških dosežkov pri nas v prejšnjem stoletju, največji gradbeni objekt na progi od Dunaja do Trsta, ki je bil zgrajen v letih 1850 do 1857 in je bil v svojem času tudi največji zidani most v srednji Evropi. Sama gradnja je bila izjemen tehnični dosežek, še posebno zaradi zahtevnosti in specifičnosti gradnje na deloma mehkem barjanskem terenu.

Spomenik zajema naslednje ostanke viadukta in parcele:

Grafični prikaz spomenika na PKNN 1:5000 in meje širšega območja je kot priloga sestavni del odloka.

Z namenom ohranitve in družbenega varstva spomenika se določi najstrožji varstveni režim, ki zahteva ohranjevanje v izvirni obliki. Prepovedani so kakršnikoli posegi, ki bi motili kulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednost spomenika. Izjemni posegi so dovoljeni samo po predhodnem strokovnem mnenju Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Urejanje širšega območja se mora dosledno podrejati spomeniku. Dokler niso sprejeti prostorski deli družbenih planov občine in prostorski izvedbeni akti, za katere mora izdelati zavod strokovne osnove s pogoji in varstvenimi režimi, velja dosedanji način, da upravni organ obvešča zavod o nameravanih posegih na tem področju. Pri tem bodo določeni varovalni vedutni koridorji in morebitni posebni pogoji možne pozidave.

Imetniki pravice upravljanja spomenika in parcel v neposredni okolici ne smejo teh uporabljati za namene ali na način, ki nasprotuje njihovi naravi ali pomenu oziroma režimu varstva, določenim v 4. členu tega odloka.

Razvojna usmeritev je pogojena z memorialnim značajem spomenika ter predvideva sanacijo in prezentacijo izvirnih ostankov. Prostor nad opornikom, ki predstavlja začetek oziroma dovozišče mostu, je ustrezno izkoristiti za razgledno ploščad, prostor pred bivšo železniško postajo pa ohraniti nepozidan.

Občina Vrhnika oziroma njen pristojni organ skrbi za izvajanje odloka in preprečevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti ter kulturne in zgodovinske vrednosti spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat občih Idrija, Logatec in Vrhnika. Strokovni nadzor nad vsemi posegi na območju spomenika opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki v roku enega meseca izda ustrezno soglasje.

Za kršitelje tega odloka veljajo kazenske določbe zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81).

Upravni organ občine, zadolžen za premoženjske zadeve, poda predlog, da se razglasitev nepremičnin za spomenik, vpiše v zemljiško knjigo, po uveljavitvi odloka.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.