Na podlagi zakona o vrednostnih papirjih (Uradni list SFRJ, št. 64/89 in 29/90), odloka o izdajanju dovoljenja za izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev in za ustanovitev borze vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 17/91-I) in ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I) predpisuje generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v Republiki Sloveniji

I. S 5. členom zakona o vrednostnih papirjih (Uradni list SFRJ, št. 64/89 in 29/90) je predpisano, da mora izdajatelj dolgoročnih vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: izdajatelj) skupaj z zahtevo za pridobitev dovoljenja za izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev predložiti tudi mnenje službe družbenega knjigovodstva (v nadaljevanju: služba) o njegovi boniteti.
S tem navodilom se določa enoten postopek za ravnanje službe in njenih delavcev pri izdaji mnenj o boniteti izdajateljev.
II. Izdajatelj predloži službi (Centrali, Ljubljana) pisno zahtevo za izdajo mnenja o svoji boniteti. K zahtevi predloži, za postopek izdelave mnenja o svoji boniteti, potrebno dokumentacijo:
– sklep pristojnega organa o izdaji dolgoročnih vrednostnih papirjev,
– poslovno politiko izdajatelja v tekočem letu,
– načrt razvoja poslovne dejavnosti izdajatelja za najmanj 5 let po izdaji dolgoročnih vrednostnih papirjev oziroma za obdobje, ki ustreza rokom odplačil glavnice,
– oceno bodočih donosov za najmanj 5 let po izdaji dolgoročnih vrednostnih papirjev,
– druge podatke, potrebne za oblikovanje mnenja o boniteti.
V primeru, če je izdajatelj že pridobil pozitivno mnenje za izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev, ter gre v ponovno izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev, služba lahko zahteva, da oceno bodočih donosov opravi institucija z licenco za vrednotenje podjetij.
Določeni izdajatelj k pisni zahtevi predloži tudi revizorjevo poročilo o revidiranih računovodskih izkazih za zadnja tri leta. V prehodnem obdobju, v letu 1992 predložijo izdajatelji revizorjevo poročilo o revidiranem računovodskem izkazu za leto 1991, v letu 1993 pa izdajatelji predložijo k pisni zahtevi revizorjevo poročilo o revidiranih računovodskih izkazih za leti 1991 in 1992.
III. Mnenja o boniteti izdajateljev oblikuje strokovna komisija, ki jo imenuje generalni direktor službe. Komisija je oblikovana na ravni službe v republiki. Komisija ima 5 članov. Člani so strokovnjaki iz določenih delovnih področij službe (Centrale in organizacijskih enot).
Strokovna komisija vodi posebno evidenco o vseh prejetih zahtevah za izdajo mnenj 6 boniteti in o izdanih mnenjih o boniteti izdajateljev.
Služba mora izdajatelju izdati mnenje o boniteti najkasneje v 45 dneh od dneva, ko je prejela pisno zahtevo za izdajo mnenja o boniteti z vso drugo potrebno dokumentacijo iz II. točke tega navodila. V določenih primerih, ko je za oblikovanje mnenja o boniteti potrebno zbrati dodatne podatke, sme služba rok za izdajo mnenja o boniteti podaljšati, vendar najdlje za 30 dni.
Mnenja o boniteti izdajateljev oblikuje strokovna komisija na podlagi:
1. revizorjevega poročila o revidiranih računovodskih izkazih v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi,
2. podatkov in ugotovitev o tekoči likvidnosti izdajatelja in o izpolnjevanju predpisanih obveznosti za financiranje javne porabe in drugih dejanj izdajatelja,
3. podatkov in ugotovitev, dobljenih v postopku inšpiciranja računovodskih izkazov izdajatelja,
4. kazalnikov za oceno bonitete, ki temelje na revidiranih oziroma v postopku inšpiciranja preverjenih podatkih iz računovodskih izkazov izdajatelja,
5. podatkov bank – izdajateljev o zagotovitvi varnosti in likvidnosti bančnega poslovanja (34., 35., 40. in 44. člen zakona o Banki Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91, 20., 23., 26., 31., 34. in 37. člen zakona o bankah in hranilnicah, Uradni list RS, št. 1/91, 2. in 3. člen zakona o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic, Uradni list RS, št. 1/91),
6. podatkov zavarovalnic – izdajateljev o njihovem finančnem položaju in finančni strukturi, kazalcih fizičnega obsega poslovanja, kazalcih ekonomičnosti in učinkovitosti poslovanja informacij o povečanju ali zmanjšanju začetnih varnostnih rezerv (71. člen zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, Uradni list SFRJ, št. 17/90),
7. drugih podatkov in ugotovitev, pomembnih za oblikovanje mnenja o boniteti izdajatelja, ki jih mora izdajatelj predložiti službi na njeno zahtevo.
Metodološki pristop k izdelavi mnenja je odvisen od
– dejavnosti, ki jo izdajatelj opravlja (gospodarstvo, negospodarstvo, banke, zavarovalnice),
– velikosti izdajatelja,
– oblike lastnine izdajatelja,
– deleža nameravane izdaje vrednostnih papirjev v trajnem kapitalu izdajatelja.
Revizorjevo poročilo (točka l/III tega navodila) je obvezna podlaga za pripravo mnenja o boniteti:
– bank in zavarovalnic,
– srednjih in velikih izdajateljev,
– izdajateljev, ki so lastniki več kot 50% kapitala podjetij v tujini,
– izdajateljev, katerih dejavnost financira tudi partner iz tujine,
– izdajateljev, ki so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze,
– izdajateljev, pri katerih nameravana izdaja vrednostnih papirjev presega 15% trajnega kapitala, ugotovljenega v zadnjem letnem računovodskem izkazu izdajateljev.
V srednje izdajatelje štejejo izdajatelji, ki izpolnjujejo najmanj dve od naslednjih treh meril:
– poprečno število zaposlenih je od 51 do 250,
– letni prihodki so od 2,000.000 do 7,999.999 ECU in
– povprečna vrednost aktive na začetku in koncu leta je od 1,000.001 do 4,000.000 ECU.
V velike izdajatelje štejejo izdajatelji, ki imajo najmanj dve merili iz prejšnjega odstavka višje od zgornje meje za srednje izdajatelje.
Za prehodno obdobje, za leto 1992, veljajo glede velikosti izdajateljev drugačna merila. Revizorjevo poročilo morajo predložiti tisti izdajatelji, ki zaposlujejo več kot 200 delavcev in so imeli hkrati po zadnjem letnem računovodskem izkazu poprečno vrednost aktive višjo od 12 milijonov ECU, vrednost vseh prihodkov pa višjo od 5 milijonov ECU po veljavnem tečaju Banke Slovenije na dan oziroma v obdobju, za katerega se računovodski izkaz sestavlja.
Za izdajatelje, ki jim podlaga za oblikovanje mnenja o boniteti niso revizorjeva poročila, bo služba opravila inšpekcijski pregled.
Kazalniki poslovanja (točka 4/III tega navodila) so ena od podlag za izdelavo mnenj o boniteti pravnih oseb. Zasnovani so posebej za pravne osebe s področja gospodarstva in negospodarstva (ustrezni del), posebej za banke in posebej za zavarovalnice.
Kazalniki poslovanja izdajatelja so izračunani iz podatkov zadnjega letnega revidiranega oziroma inšpiciranega računovodskega izkaza. Če izdajatelj predloži zahtevo za izdajo mnenja o boniteti v roku, daljšem od 6 mesecev od dneva oziroma obdobja, na katerega se je letni računovodski izkaz nanašal, mora izdajatelj sestaviti in predložiti službi računovodski izkaz za tekoče obdobje.
Strokovna komisija oblikuje mnenje o boniteti izdajateljev v obliki pismenega poročila, ki vsebuje uvodni del, analizo podatkov, ugotovitev in kazalnikov poslovanja ter sklepni del – mnenje službe o boniteti.
Mnenje službe o boniteti izdajateljev je lahko:
– pozitivno
– negativno
– s pridržkom.
Pozitivno mnenje izda služba izdajatelju, kadar na podlagi vseh podatkov, ki so ji bili predloženi, ugotovi, da je bilo poslovanje izdajatelja v preteklosti uspešno in da je na podlagi načrta razvoja poslovne dejavnosti izdajatelja in ocene bodočih donosov pričakovati uspešno poslovanje tudi v prihodnje. V nasprotnem primeru izda služba izdajatelju negativno mnenje o njegovi boniteti.
Služba izda mnenje s pridržkom v primerih, če ugotovitve o poslovanju izdajatelja v preteklosti in vpogleda v pričakovano poslovanje na podlagi načrta razvoja poslovne dejavnosti ter ocene bodočih donosov niso tako prepričljive, da bi zahtevale negativno mnenje o boniteti.
IV. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.