Ustavno sodišče je na pobudo Marije Legan iz Ljubljane in Zveze društev Slovenije za boj proti sladkorni bolezni, Ljubljana, v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o predpisovanju zdravil in pravilnika o razvrščanju zdravil na sejah dne 13. in 20. 2. 1992

Sklep Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije o predpisovanju zdravil (Uradni list RS, št. 45/90) se odpravi, kolikor se nanaša na obveznost, da uporabniki iz drugega in tretjega odstavka 20. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80, 45/82, 42/85, 42/89 in Uradni list RS, št. 8/90) prispevajo k plačilu zdravil.

Ustavno sodišče ne sprejme pobude Zveze društev Slovenije za boj proti sladkorni bolezni, Ljubljana, in ne bo začelo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o razvrščanju zdravil, ki ga je izdal Republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo (Uradni list RS, št. 45/90, 7/91, 14/91 in 8/91-I):

Pobudnika izpodbijata ustavnost in zakonitost v izreku te odločbe navedenega sklepa, ki zagotavlja uporabnikom pravico do zdravil tako, da razvršča zdravila na pozitivno listo zdravil, za katera uporabnik plača predpisano participacijo, vmesno listo zdravil, za katera uporabnik plača 50% vrednosti izdanega zdravila, in negativno listo zdravil, za katerega uporabnik plača izdana zdravila v celoti. Pobudnika sta mnenja, da napadena določba, ki določa plačilo zdravil z vmesne in negativne liste, ni skladna z določbo 20. člena in 46. člena zakona o zdravstvenem varstvu, ki predpisuje, da prispevkov posameznih uporabnikov v zvezi z uveljavljanjem pravic do zdravstvenega varstva ni mogoče določiti v zakonu naštetim kategorijam upravičencev. Pobudnica Zveza društev Slovenije za boj proti sladkorni bolezni pa iz istih razlogov daje tudi pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o razvrščanju zdravil, ker meni, da na osnovi določb tega pravilnika diabetiki plačujejo 50% vrednosti zdravil z vmesne liste, z negativne liste pa 100% vrednosti zdravil. Mnenja je tudi, da sta oba napadena akta v nasprotju s 7. točko 11. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva.
Ustavno sodišče je s sklepom z dne 23. 5. 1991 sprejelo pobudo Marije Legan, ki je bila vložena dne 30. 1. 1991, in začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti. S sklepom z dne 13. 2. 1992 je združilo zadevi obeh pobudnikov zaradi skupnega obravnavanja in odločanja.
Zakon o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80, 45/82, 42/85, 32/89, 42/89 in Uradni list RS, št. 8/90) določa enotna načela za sistem zdravstvenega varstva, njegovo vsebino, zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva ter ureja druga vprašanja na tem področju (1. člen). Delavci, drugi delovni ljudje in občani v Republiki Sloveniji imajo pravico do obsega zdravstvenega varstva, ki ga zagotavlja ta zakon (prvi odstavek 8. člena). Na področju zdravstvenega varstva so vsem občanom zagotovljene pravice, ki med drugimi obsegajo tudi pravico do zdravil (46. člen ). S samoupravnim sporazumom ali pogodbo se lahko določi, da prispevajo posamezni uporabniki za zadovoljevanje skupnih potreb ali k plačilu za določene zdravstvene storitve iz svojega osebnega dohodka oziroma iz drugih svojih sredstev (prvi odstavek 20. člena). Prispevka posameznim uporabnikom ni mogoče določiti v zvezi z uveljavljanjem pravic do zdravstvenega varstva, ki ga ta zakon zagotavlja določenim kategorijam uporabnikov (drugi in tretji odstavek 20. člena).
Izpodbijani sklep o predpisovanju zdravil (Uradni list RS, št. 45/90), ki ga je sprejel Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije na podlagi četrtega odstavka 12. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev IX do LXXXIX k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 32/89), s katerim je urejen prevzem nalog samoupravnih interesnih skupnosti na ravni republike, je začel veljati 22. decembra 1990, uporablja pa se od 1. januarja 1991. Napadeni pravilnik o razvrščanju zdravil, ki ga je izdal Republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo (Uradni list RS, št. 45/90, 7/91, 14/91 in 8/91-I) s prilogo, ki je sestavni del pravilnika, pa ureja razvrščanje zdravil na pozitivno, vmesno in negativno listo zdravil.
Ustavno sodišče ugotavlja, da je razvrščanje zdravil z namenom, da služi kot strokovni pripomoček zdravniku pri predpisovanju zdravil, ker ga opozarja na zastarela zdravila ali preparate brez učinkov in ga usmerja k zdravilom z večjo verjetnostjo zdravilnega učinka, stvar stroke in zato nesporno. Sporen pa je sklep o predpisovanju zdravil, če se z njim urejajo zadeve, ki so že urejene z zakonom ali se urejajo v nasprotju z njim. Zakon v prvem odstavku 20. člena določa, da se lahko s samoupravnim sporazumom ali pogodbo določi, da prispevajo posamezni uporabniki za zadovoljevanje skupnih potreb ali k plačilu za določene zdravstvene storitve iz svojega osebnega dohodka oziroma iz drugih svojih sredstev. V drugem in tretjem odstavku 20. člena pa izrecno določa, da prispevka posameznih uporabnikov ni mogoče določiti v zvezi z uveljavljanjem pravic do zdravstvenega varstva, ki jih zagotavlja ta zakon v prvem odstavku 8. člena in 20. členu. Strokovno razvrščanje zdravil ne sme imeti vpliva na z zakonom določen sistem pravic do zdravstvenega varstva. Drugi odstavek 46. člena zakona namreč ne pooblašča izvršnega sveta, da bi z natančnejšo opredelitvijo pravic ter z načinom in pogoji njihovega uresničevanja v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 20. člena kategorijam uporabnikov, ki so izvzete od plačila participacije, določal za določena zdravila obveznost plačati polovično ali polno ceno zdravila. Po določbi 20. člena zakona uporabnikom iz drugega odstavka, in iz tretjega odstavka, če gre za zdravljenje bolezni, navedenih v tretjem odstavku te določbe, ni mogoče določiti prispevka in so v celoti oproščeni vsake participacije, torej tudi plačevanja polovične ali polne cene zdravila.
Ustavno sodišče pa ni sprejelo pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku tega sklepa navedenega pravilnika že iz zgoraj navedenih razlogov, ker gre pri razvrščanju zdravil le za strokovno razvrstitev, ki pa ne sme imeti vpliva na z zakonom zagotovljene pravice do zdravstvenega varstva.
Ob pogojih iz 415. člena ustave iz leta 1974 imajo uporabniki iz drugega in tretjega odstavka 20. člena zakona pravico zahtevati vračilo plačanih zneskov za zdravila.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo in sklep na podlagi prvega odstavka 161. člena ustave ob uporabi določbe druge alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 32/74 in 28/76) na seji v sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki: dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, dr. Anton Perenič, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec in dr. Lovro Šturm.