Skupščina občine Celje je na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90) in 4. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov Skupščine občine Celje in izvolitvi funkcionarjev občinske skupščine (Uradni list RS, št. 13/90 in 13/91) na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. 3. 1992 sprejela
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za tehnološko-ekološko sanacijo in rekultiviranje komunalnega odlagališča v Bukovžlaku
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju dolgoročnega plana občine Celje, v skladu z določbami družbenega plana občine Celje za obdobje 1986-1990 in v skladu s Teharskimi stališči, ki so jih sprejeli zbori občinske skupščine na skupnem zasedanju dne 20. 7. 1990 sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za tehnološko-ekološko sanacijo in rekultiviranje obstoječega komunalnega odlagališča v Bukovžlaku (v nadaljevanju: prostorski ureditveni pogoji). Prostorske ureditvene pogoje je izdelal Razvojni center – Planiranje d. o. o. iz Celja pod št. proj. 176/87-88 v novembru 1991.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo tekstualne opise in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo obstoječega območja komunalnega odlagališča in pogoje, ukrepe in načine za njegovo tehnološko-ekološko sanacijo in rekultiviranje v sklopu predvidenega načrta ureditve grobišča vojnih in povojnih žrtev revolucije in protirevolucije v Spominski park Teharje.
Tekstualni del obsega opis in utemeljitev prostorskih ureditvenih pogojev ter soglasja in mnenja pristojnih organov, organizacij in skupnosti, kartografski del pa grafične prikaze v merilu 1:5000 in 1:1000.
Tehnološka in ekološka sanacija obstoječega komunalnega odlagališča se mora izvesti s pomočjo, projekta, ki ga izdela strokovno verificirana in priznana institucija in na podlagi javnega razpisa.
II. OBSEG OBMOČJA
3. člen
Obstoječe komunalno odlagališče, ki se sanira v tehnološkem in ekološkem smislu in ki se po izvedeni sanaciji rekultivira v urejeno zeleno površino, se nahaja vzhodno od obstoječega industrijskega odlagališča piritnih ogorkov Cinkarne Celje oziroma južno pod lokalno cesto št. 7208 in zajema parc. št. 574/2, 574/1, 591, 588/1, 589/2, 1472/2, 590, 595/2, 594/2, 594/1, 593, 578/3, 573/1, 571, 569/1, 565/4, 567, 566, 565/3, 573/2, 598, 597, 549/1, 599/2, 600, 601, 604, 608/1, 607, 606, 1479/1, 622, 623, 624, 625/2, 620/1, 621, 619/1, 618 in 648/1 k. o. Bukovžlak.
Območje iz prejšnjega odstavka, ki se po izvedeni sanaciji rekultivira v urejeno zeleno površino in vklopi v predvideno ureditev Spominskega parka Teharje kot njegov sestavni del, meri 15,17 ha.
III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO, KRAJINSKO-URBANISTIČNO OBLIKOVANJE IN ZA TEHNOLOŠKO-EKOLOŠKO SANACIJO
4. člen
Obstoječi objekti in naprave ter dovozna cesta na severozahodni strani obstoječega komunalnega odlagališča se smatrajo kot začasni objekti in se jih v sklopu končnega urejanja Spominskega parka Teharje prelocira severovzhodno izven evidentiranega območja grobišč in grobov vojnih in povojnih žrtev revolucije in protirevolucije. Dokler se te objekte in naprave ne prelocira, se jih lahko uporablja za sedanji namen pod naslednjimi pogoji:
– Takoj se izvede vizualna zaščita na zahodni strani komunalnih objektov in naprav z zasaditvijo avtohtone vegetacije kot močnejša ozelenitev v gručah. Zasadi se tudi celotno zahodno pobočje odlagališča. Vegetacija mora biti takšna, da bo uspevala na obstoječi talni podlagi, da bo manj občutljiva na emisije in da bo zadostovala vsebinskemu in oblikovnem konceptu končne ureditve.
– Vsi posegi v prostor in vsa obstoječa dejavnost v in ob objektih morajo biti izvajani tako, da z njimi ne bodo prekoračene z zakoni in predpisi dovoljene emisije škodljivih snovi v zrak, vodotoke, tla in podtalnico ter da se striktno upoštevajo predpisi in normativi, ki urejajo varstvo pred hrupom.
– Celotno hortikulturno in drugo urejanje zahodnega dela odlagališča je potrebno izvajati tako, da se vanj ustrezno vklopi obstoječe spominsko obeležje – križ in že delno urejeno spominsko območje, na katerem je bilo locirano taborišče in na katerem je bila 14. 10. 1990 maša zadušnica.
-Takoj se pristopi h končnemu formiranju že zaključenih površin deponije. Eventuelna neenakomerna posedanja je potrebno izravnati z inertnim materialom, izvesti nagibe vodoravnih površin z najmanj dvoprocentnim naklonom v smeri odtekanja površinskih vod in izvesti prekritje s humusnim materialom v skupni debelini do 50 cm.
– Izcedne vode iz komunalnega odlagališča se morajo zbirati v jašku ob – severnem vznožju obstoječega odlagališča in voditi v dva nevtralizacijska bazena s skupno kapaciteto 750 m3, od koder se izcedne vode vračajo v poseben rezervoar – cisterno na zaključnem delu platoja obstoječe deponije in razprševalni sistem. Rezerovar mora imeti kapaciteto vsaj 30 m3. Talne drenaže za zajemanje izcednih vod ter kontrolni vodnjaki za opazovanje podtalnice morajo biti izvedeni na način, kot je tehnološko opredeljen v posebnem projektu, ki ga je izdelal SMELT iz Ljubljane pod št. proj. 2595-01-2-94 v avgustu 1991 in ki je sestavni del tega odloka. Odpadne vode z vseh utrjenih cestnih in ostalih asfaltiranih površin je potrebno voditi preko lovilcev olj in maščob in preko usedalnikov v vodotok.
– Na celotnem območju obstoječega odlagališča se izvede odplinjevanje s posebnimi plinskimi drenažami v posameznih etažah in kontrolnimi globinskimi sondami. Sistema drenaž in sond se povežeta preko naprave za sesanje plina, ki se vodi v poseben rezervoar. Dokler se plin ne uporabi kot ustrezno energetsko sredstvo v tehnološke namene, se začasno izvaja njegov sežig na bakli na posebnem platoju 8 krat 5 metrov na vzhodnem delu odlagališča. Izvedba odplinjanja mora biti izvedena na način, kot je tehnološko opredeljen v posebnem projektu, ki ga je izdelal SMELT iz Ljubljane pod št. proj. 2428-01-2-20 v letu 1989 in ki je sestavni del tega odloka.
– Po prenehanju deponiranja na območju obstoječega komunalnega odlagališča se mora izvesti dokončno rekultiviranje, prelocirati objekte in dovozno cesto na vzhodni del izven območij evidentiranih grobišč ter izvajati potrebno kontrolo, predvsem pa:
• redno vzdrževati in čistiti obodne kanale okoli deponije
• vzdrževati in po potrebi čistiti črpališče izcednih vod
• vzdrževati deponijske brežine in jih po potrebi še dodatno ozelenjevati
• sprotno popravljati in planirati lokalna posedanja zemljišča in depresije na površini s sprotnim rekultiviranjem
• kontrolirati in ustrezno vzdrževati odplinjevalne drenaže, cevi in druge naprave
• v skladu z zahtevami opravljati ostale meritve in opazovanja, predvsem kvalitete podtalnice in morebitnega sevanja. Takšne kontrolne meritve lahko izvaja le pooblaščena in registrirana strokovna ustanova in obvezno najmanj enkrat letno za nedoločen čas.
5. člen
Sedanji vrh komunalnega odlagališča na koti 280 m se ne sme zviševati, v sklopu rekultivacij se, ga naj tudi še ustrezno zniža.
V sklopu ureditvenega območja obstoječega komunalnega odlagališča iz 1. odstavka 3. člena tega odloka, vendar obvezno na njegovi vzhodni strani in z upoštevanjem prejšnjega odstavka ter pogojev iz prejšnjega člena, je možno tekoče odlaganje komunalnih odpadkov, ki se mora obvezno izvajati na način, kot je tehnološko opredeljen v posebnem projektu, ki ga je izdelal SMELT iz Ljubljane in ki je sestavni del tega odloka.
6. člen
Pogoji komunalnega urejanja so:
– Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
– Do izgradnje osrednjega omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda je za funkcionalne objekte obvezno izvesti ustrezno nepretočno greznico, izcedne vode razrešiti na način iz 5. alinee 4. člena tega odloka, neonesnažene meteorne zaledne vode speljati v odprte odvodnike, preostale pa preko lovilcev olj in maščob.
– Ureditve vodotokov in utrditve brežin so dopustne le z naravnimi materiali, vidni beton ni dopusten. Visoko vegetacijo je potrebno povsod pri takšnih urejanjih obvezno ohranjati.
– Zaradi obvezno stalnega obratovanja črpališč je potrebno zagotoviti ustrezno električno napajanje.
Do prestavitve obstoječe dovozne ceste na vzhodno stran izven evidentiranega območja grobišč se mora promet na njej odvijati pieteti v bližini nahajajočih se grobov pokojnikov primerno, cestišče pa urediti tako, da bo čim manj vidno in krajinsko nevpadljivo.
IV. DRUGI POMEMBNI POGOJI
7. člen
Vsak poseg v prostor, ki bi nase navezoval povečevanje motornega prometa ali povzročal kakršnekoli emisije kot so hrup, onesnaževanje zraka, vode ali tal, so na celotnem območju najstrože prepovedani.
Pri vseh obstoječih objektih in dejavnostih v prostoru je obvezno upoštevati vse preventivne ukrepe za zaščito pred požari.
8. člen
Ker je območje, na katerem se nahaja obstoječe komunalno odlagališče, tudi območje raziskanega grobišča in evidentiranega taborišča Teharje in zato svet in posvečen kraj, je potrebno na njem, pa tudi na ostalih območjih ob njem, na katerih se nahajajo še množična grobišča in grobovi vojnega in povojnega terorja, obvezno upoštevati sledeče:
– Množična grobišča in grobovi, kakršna so najdena, so nedotakljiva in so v varstvu pristojnih upravnih organov.
– Posmrtni ostanki žrtev ostanejo kjer so, zato niso dovoljeni nikakršni posegi, ki bi imeli namen spreminjati zatečeno stanje, razen za ureditev v spominski park in pod pogojem predhodno podanih detajlnejših smernic in soglasja k takšnemu načrtu ureditve s strani pristojne spomeniškovarstvene in drugih služb.
– Dovoljeni so posegi, katerih namen je nadaljnja raziskava in potrditev obstoja grobišč in/ali grobov in sicer le pod strokovnim vodstvom pristojnih služb. Pred kakršnimkoli posegom v prostor in za predhodne raziskave o možni določitvi lokacije novega komunalnega odlagališča vzhodno od obstoječega je obvezno izvesti geološko sondiranje terena z namenom ugotoviti možen obstoj posmrtnih ostankov v globini tudi na teh območjih.
– Če se pri kakršnihkoli posegih v prostor naleti na posmrtne ostanke, se mora gradnja prekiniti in območje strokovno raziskati ter s posegom v prostor nadaljevati šele, če tako odloči pristojni upravni organ, v nasprotnem primeru pa območje zavarovati kot nedotakljivo in. ga ustrezno urediti v sklopu Spominskega parka Teharje.
– Na območju obstoječega komunalnega odlagališča je potrebno izvajati stalno in ustrezno strokovno dežurstvo ter ustrezno čuvajno službo. Zato mora imeti območje ustrezni priključek na sistem zvez.
V. PREHODNE DOLOČBE
9. člen
Upravljalec komunalnega odlagališča mora v roku najdalj 6 mesecev pripraviti in sprejeti poseben pravilnik o pogojih obratovanja ter za tehnološkoekološko sanacijo in rekultiviranje in o rednem delu na komunalnem odlagališču v Bukovžlaku, ki ga predhodno potrdi pristojni upravni organ. Ta pravilnik je obvezen tudi za inšpekcijski nadzor.
10. člen
Prostorski ureditveni pogoji se smatrajo kot začasen prostorski izvedbeni akt in veljajo, dokler se za celotno raziskano in neraziskano Teharsko območje grobišč in grobov vojnih in povojnih žrtev revolucije in protirevolucije ne izdela in sprejme poseben načrt ureditve za Spominski park Teharje kot prostorski izvedbeni načrt in poseben prostorski izvedbeni načrt za novo komunalno odlagališče, ki se mora pripraviti najkasneje v roku 12 mesecev po sprejetju tega odloka.
VI. KONČNE DOLOČBE
11. člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojnem občinskem upravnem organu.
12. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcije.
13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-17/88
Celje, dne 17. marca 1992.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Anton Rojec, dipl. jur. l. r.