Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in 26/90) ter 4. člena odloka o pristojnostih in načinu dela zborov Skupščine občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 18/90) je Skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. 2. 1992 sprejela

Sprejme se ureditveni načrt staro mestno jedro Ljutomer, ki ga je pod št. projekta 615/90-91 v januarju 1992 izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje. Ureditveni načrt je sestavni del tega odloka.

Ureditveni načrt mestno jedro Ljutomer vsebuje:
A. Tekstualni del
– Obrazložitev
– Soglasja in mnenja pristojnih organov in organizacij
B. Grafični del
1. izrez iz kartografskega dela srednjeročnega družbenega plana
2. širši prikaz obravnavanega območja v prostoru
3. situacija obstoječega stanja z mejo obravnavanega območja po obodni parcelaciji
4. analiza obstoječega stanja – struktura strešin (grafične priloge so izdelane na grafični računalniški postaji CAL COMT.RC)
5. analiza obstoječega stanja – etažnost objektov, pomožni objekti, urbana oprema
6. analiza – odprti prostor, struktura nepozidanih površin
7. analiza odprtega prostora – struktura zelenih površin
8. analiza obstoječega stanja – struktura prometnih površin
9. analiza obstoječega stanja – namembnost objektov
10. analiza obstoječega stanja – namembnost pritličij po EKD. (trgovina, gostinstvo, turizem, storitve)
11. analiza obstoječega stanja – namembnost pritličij po EKD (mestne funkcije)
12. analiza obstoječega stanja – prikaz negativnih pojavov v mestnem jedru
13. varstvo kulturne dediščine (ZVNKD Maribor)
14. kriteriji arhitekturnega oblikovanja – FAGG
15. prenovljivost objektov – FAGG
16. urbanistično arhitektonska zasnova
17. predlog spremembe namembnosti
18. shema prometnih površin
19. situacija komunalnih naprav in napeljav
20. pregledna situacija kanalizacijskih zbiralnikov v Ljutomeru
21. stopnja dokumentiranosti objektov
22. Parcelacija
Sestavni del ureditvenega načrta je tudi projekt Morfološka analiza Ljutomera, ki ga je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.

Območje obravnave zavzema del naselja Ljutomer s šifro 035 in z deli statističnih okolišev 0046, 0047, 0043, 0044 in 0049.
Opis meje geografsko:
na severu: po severnem robu ulice Slavka Osterca
na vzhodu: po vzhodnem robu ulice Rajh Nade, prečka Ormoško cesto, po vzhodnem robu Volkmerjeve ulice, prečka ulico Heroja I. Kovačiča in po vzhodnem robu funkcionalnega zemljišča hiše Heroja I. Kovačiča 4,
na jugu: po južnem robu funkcionalnih zemljišč hiš na Starem trgu, v Vrazovi ulici, po južnem robu zemljišča župnišča do Ptujske ceste,
na zahodu: po južnem robu Razlagove ulice, mimo Konusa in po vzhodnem robu Ščavnice in delno po zahodnem robu Prešernove ulice do križišča z ulico Slavka Osterca,
Opis meje po obodni parcelaciji (vse k.o. Ljutomer):
na severu: po severni meji parcele št. 2845/1,
na vzhodu: po vzhodnem robu parcele št. 2884, prečka p. št. 2849, po robu parcele št. 2552, prečka 2850, po robu 2283,
na jugu: 2283, 2279, 2278/1, 2276, 2256, 2232, 2228, 2226, 2224, 2212, 2210, prečka 2209, po južnem robu 2208, 2207, prečka 2163, po južnem robu 2162, po robu 2157, 2160/1, 211159 do Ptujske ceste,
na vzhodu: prečka Ptujsko cesto p.št. 2848, seka 2068 in 2072, po robu 2674/1, po južnem robu Razlagove ulice, p, št. 2847 in jo prečka, 1986, po robu 2704 in zahodnem robu Prešernove ulice p. št. 2841 do križišča z ulico Slavka Osterca.
Velikost obravnavanega območja
Območje v teh mejah meri 14.02 ha.
Opredelitev območij, funkcionalno zaključenih enot
Zaradi lažjega sporazumevanja, komuniciranje in opisov v nadaljevanju smo območje obravnave razdelili v več manjših enot, zaključenih celot, ki jih obrobljajo ulice in trgi. Te enote smo označili s kareji.
Kare 1 omejujejo: Ulica Slavka Osterca, ulica Rajh Nade, Ormoška cesta, Glavni trg, Prešernova cesta.
Kare 2 omejujejo: potok Ščavnica, Prešernova cesta, Kajuhova ulica, Razlagova ulica, fasada objekta Konus.
Kare 3 omejujejo: Prešernova cesta, ulica Jureša Cirila, Miklošičev trg, Ptujska in Kajuhova ulica.
Kare 4 omejujejo: Glavni trg, Ormoška cesta, Stari trg, Postružnikova ulica, Miklošičev trg in ulica Jureša Cirila.
Kare 5 omejujejo: Ormoška cesta, Volkmerjeva ulica, Ulica Ivana Kavčiča in Stari trg.
Kare 6 omejujejo: Postružnikova ulica, Stari trg, Vrazova ulica.
Kare 7 omejujejo: Ulica Ivana Kavčiča, Vrazova ulica, meja ureditvenega načrta in Ptujska cesta.
Kare 8 omejujejo: Razlagova ulica, Miklošičev trg, Ptujska cesta in meja ureditvenega načrta.

Prenova mestnega jedra je pomembna predvsem z dveh vidikov, ki sta tudi osnovna cilja prenove
• ohranjanje identitete mesta, kulturne dediščine preteklosti in prihodnosti, kontinuitete razvoja urbane aglomeracije in
• humanizacije človekovega (bivalnega, delovnega -življenjskega) okolja.
Vsi drugi vidiki morajo biti podrejeni oziroma morajo -izhajati iz osnovnih dveh.
Ureditveni načrt mestno jedro Ljutomer podaja izhodišča za: prenovo objektov, nekatere novogradnje, urejanje odprtega prostora mesta, promet in za spremembo namembnosti nekaterih dejavnosti.

Urbanistična zasnova je izdelana na osnovi vrednotenja grajene strukture, odprtega prostora in namembnosti, na opisu negativnih pojavov v mestnem jedru in na osnovi elaborata Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
Vrednotenje:
– Rob mesta:
Eden vidnejših negativnih pojavov je neustrezno oblikovan rob mesta ob Ščavnici, Prešernovi ulici, Ulici Slavka Osterca in ulici Rajh Nade. Negativno je delno ocenjeno rob ulice oziroma ulična linija v Postružnikovi ulici;
kriteriji: neznačilna identiteta mestnega jedra, neustrezna grajena struktura, uničenje ulične linije, neustrezen prehod mestno jedro – novi del mesta.
• Prazni objekti
Kot negativni so ocenjeni vsi prazni objekti.
• Objekti zgrajeni na črno
Objekti zgrajeni na »črno«: Vrednotenje teh objektov je lahko v nekaterih primerih tudi krivično, saj je možno, da so bili zgrajeni legalno, pa zaradi nevzdrževanja dajejo neustrezen videz. Zaradi neažurirane geodetske podloge pa je možno, da niso vsi objekti evidentirani. Gre predvsem za nelogično izgrajene lope, šupe, ki pretežno služijo kot shrambe, skladišča in garaže,
kriteriji: oblikovanje, izgled, zanemarjenost, lokacija.
• Izrazito slabo oblikovani objekti, adaptirani objekti, neskladje stika pohodnih površin in fasade
V mestnem jedru smo kot slabo oblikovane objekte označili le tiste, najbolj izrazite, ki so v neskladju z arhitekturo sosednjih fasad. Na glavnem trgu je to objekt Vesne in Pošte, na starem trgu objekt št. 6 in št. 10, katerih vstop v objekt je dvignjen nad nivo parterja in hiša v Vrazovi ulici št. 2, ki stoji v osi ulice, zelo vidna, fasada in okno na strehi pa nista oblikovno ustrezni.
Vrednotenju novo izgrajenih objektov ob Ormoški cesti, na Starem trgu, Postružnikovi ulici in ulici Nade Rajh smo se izognili, saj so objekti sami po sebi arhitekturno zanimivi, ne predstavljajo pa tipične predstave mestne hiše niti kontinuitete obstoječe arhitekture.
• Neskladje lokacije objekta z morfologijo mesta
S tem so označeni objekti, ki po oblikovanju izstopajo iz obstoječe grajene strukture – to so stanovanjski objekti ob ulici Slavka Osterca. Istočasno so ti objekti negativno ocenjeni kot neidentificiran rob mesta.
• Neustrezna ureditev površin, vprašljivo, neurejeno parkiranje, nekontrolirana gradnja manjših objektov
S to oceno smo ovrednotili vse tiste površine, ki so sestavni del objekta, njegovo funkcionalno zemljišče;
kriteriji: nepovezanost objekta s funkcionalnim zemljiščem, pomanjkanje vizualne zapore, meje, neurejenost, razmetanost.
V to kategorijo vrednotenja smo uvrstili predvsem površine okoli stanovanjskih objektov. V ulici Slavka Osterca in tudi Glavni trg. Glavni trg – že ime pove, da bi prostor moral simbolizirati trg, je zelena površina, spontano nastali park. Park in zelenje nista značilna identifikacija mesta.
• Drevesa, moteči element ambientalne ureditve Kriterij ocenjevanja sovpada s poprejšnjo razlago:
drevesa v takem številu niso bila nikoli element ureditve trga, njihov volumen zakriva hiše, njih fasado in razvrednoti bistvene lastnosti trga.
• Ozko prometno grlo
Ozko prometno grlo je označeno kot negativni pojav prometa in ne grajene strukture mesta.
• Neprimerna namembnost objekta ali pritličja objekta Kot neprimerne namembnosti smo ocenjevali dejavnosti, katerih lokacija je v mestnem jedru negativna zaradi:
– problem dovoza, parkiranje, napajanje
– nepovezanost z mestnimi dejavnostmi
– potrebe po prostorih za skladišča
– povzročanje hrupa
– neustreznost lokacije, ker so dejavnosti zasedle sekundarne dele objektov, ki so sestavni del objektov in zaradi dejavnosti povzročajo vplive (parkiranje) na funkcionalne površine objektov.

Urbanistično arhitektonska zasnova prenove mestnega jedra
Obravnavani ureditveni načrt predstavlja del načrta prenove mestnega jedra in ni klasičen zazidalni načrt, izdelan za petletno obdobje. Zaradi dolgoročnosti njegove realizacije je težko vnaprej predvideti vse oblike spremembe namembnosti in novogradenj. Zaradi dinamičnega razvoja naše družbe bo prihajalo do nekaterih sprememb. Takšne nove elemente bo potrebno spreminjati in dopolnjevati na nivoju strokovnih rešitev in jih vključevati v proces prenove.
Zasnova urbanistične prenove temelji na ohranjanju obstoječe grajene strukture in odprtega prostora, na prenovi in vzdrževanju obstoječe grajene strukture in odprtega prostora in na novogradnjah, ki predstavljajo zaključevanje obstoječe urbane strukture. Vsa izhodišča prenove temeljijo na opravljenih inventarizacijah in analizah in na osnovnih dveh ciljih prenove:
– ohranjanju kulturne dediščine, kontinuitete izgradnje urbane aglomeracije in
– humanizaciji človekovega okolja.
13.1. Novogradnje
Novogradenj v klasičnem smislu v obstoječi urbani strukturi ni možno realizirati. Predvideni so le deli objektov, ki bodisi zaključujejo obstoječo gradbeno strukturo ali nadomeščajo staro, z več vidikov neustrezno zgradbo.
Mestno jedro je pretežno izgrajeno območje. Novogradnje so možne na lokacijah, kjer se nahajajo neustrezni objekti, neustrezni v smislu gabarita in arhitekture. Ti objekti so predvideni za rušenje (karta št. 16), vendar le v primeru ustreznejše nadomestne gradnje.
Novi objekti v nekem smislu ravno tako predstavljajo zapolnjevanje grajene strukture na za to ustreznih lokacijah, zapolnjevanje v smislu kontinuitete izgradnje mestnega tlorisa. Tlorisni in višinski gabarit sta določena le opisno, saj je za določitev dimenzij potrebna natančna izmera dimenzij med obstoječimi objekti. Širine objektov naj ne bi presegale širin obstoječih sosednjih objektov, možne pa so tolerance od 10,12 do 14 metrov maksimalne širine. Višinski gabarit objekta je potrebno natančno določiti v lokacijskem postopku, na osnovi idejnih zasnov in izmer sosednjih objektov. Višina venca novega objekta lahko varira do 80 cm pod vencem obstoječega, arhitekturno pomembnega objekta ali do 50 cm nad vencem arhitekturno manj pomembnega objekta.
Oblikovanje fasad
Oblikovanje fasad je predmet arhitekture objekta. Pomembno je ohranjati razmere med polnim in praznim (fasade – okna) upoštevati poudarke vhodov, vež, razmerja okenskih odprtin; elemente arhitekture značilne za objekte v Ljutomeru (vogali, izzidki, venci, verande). Strehe je potrebno oblikovati kot dvokapnice z ustreznim naklonom 30° – 42°) in z opečno kritino.
Strešna okna z orientacijo na glavne trge oziroma ulice praviloma niso možna, izjeme pa morajo upoštevati razmerja do površine strehe in ustreznost razmestitve glede na okna na fasadi objekta.
Največji posegi so predvideni v mestnem robu na severni in vzhodni strani v kareju št. 1.
13.1.1. Opisi po karejih Kare l
Obstoječi stanovanjski objekti so grobo posegli v obstoječo parcelacijsko strukturo, rušitve so odprle pogled v notranjost, v intimnejši del odprtega prostora nekdaj homogenih objektov.
S predvidenimi gradbenimi posegi smo poskusili vzpostaviti red v parcelacijski strukturi, omejiti funkcionalna zemljišča posameznih objektov, vizualno vzpostaviti zapore med njimi.
Kakršno koli povečevanje števila stanovanj v obravnavanem prostoru bi pomenilo povečevanje že sedaj izrazitih problemov: zmanjševanje funkcionalnih površin, slabšanje sanitarno higienskih pogojev, problemi parkiranja in garažiranja.
Da bi obstoječim stanovanjem izboljšali bivanjske pogoje, omogočili realizacijo zelenic ali vrtičkov, je najprej potrebno rešiti parkiranje. Zato je predvideno v vzdolžni smeri med objekti, v smeri parcelacije postaviti nize garaž in nekaj parkirnih mest, ostale dele površine pa funkcionalno urediti: zelenica, vrt, otroško igrišče, sadovnjak. Dovoz za napajanje objektov ob glavnem trgu in objektov ob ulici Slavka Ostrca je po obstoječem uvozu in namenjen le stanovalcem.
Ob ulici Nade Rajh je predvidena obulična pozidava, ki bo funkcionalno dopolnjevala obstoječe dejavnosti in zaprla poglede in vplive (hrup) z ulice v notranjost kareja.
Varianta 1:
• predvideno je rušenje obstoječega skladišča
• ob ulici je možna gradnja poslovno stanovanjskega objekta in pokrite tržnice. Prehod z Glavnega trga je možen preko pasaže objekta Glavni trg št. 13. Peš pot vodi do tržnice in križišča ulic Nade Rajh in ulice Slavka Ostrca in prav tako preko pasaže novo predvidenega vogalnega objekta.
Ob objektu hotela ob Glavnem trgu je možna sodobna prezentacija nekdanje steklene verande oziroma letne terase.
• peš povezava z glavnim trgom je poudarjeno oblikovana
Napajanje obstoječih in predvidenih objektov je predvideno z bolj urejenega obstoječega uvoza. Za objekti in na mestu obstoječe tržnice je predvideno parkiranje.
Ob ulici Slavka Osterca je predviden dvojen drevored, in vizualna in funkcionalna zapora. Vstop v mesto s Prešernove ulice je simbolno označen z dvemi pilastri, na katerih predlagamo postavitev skulpture – znamenja z mestnega grba.
Ob severno prazno fasado objekta Prešernova 16 je možno dozidati objekt v smislu obstoječe arhitekture. Med objektom Prešernova št. 16 in Prešernova št. 14 je predviden nov objekt, v smislu nekdanje historične pozidave. Napajanje objekta Prešernova št. 16 in novega objekta, je s skupnega dovoza.
Gabarit novega objekta bo: klet, pritličje (možna etaža) in izzidano podstrešje.
Vezni novopredvideni objekt med objektom Ul. Slavka Ostrca 14 in predvideno prenovo ali novogradnjo ob ulici. Nade Rajh je potrebno posebno pozorno in simbolno oblikovati, saj predstavlja vogal mesta.
Kare 2
Parkovno površino okoli spomenika je potrebno preoblikovati.
Rob mesta-ob novi napajalni cesti je predvideno pozidati bodisi z vrstnimi hišami ali z enim vila-blok objektom (P+IP). Vogal parcele Prešernova ul. št. 13 je možno pozidati in vizualno zapreti območje. Predvideni objekti: na severni strani so pomožni objekti (P+strma streha) ob novi napajalni cesti je stanovanjsko poslovni objekt (P+delno 1+IP).
Napajanje objekta Kajuhova ulica št. 8 in št. 6 je predvideno s te obodne ceste.
Za razbremenitev prometne situacije je predvidena manjša napajalna cesta, istočasno sprehajalna pešpot, katere so predvideni uvozi na dvorišča obstoječih objektov.
Kare 3
Predvidena je nova gradnja v vogalu Kajuhove in Razlagove ulice. Po namembnosti je objekt stanovanjsko – trgovski, uvoz na dvorišče je skozi pasažo, na dvorišču je kot sestavni del funkcije in arhitekture objekta možno postaviti garažni objekt v kombinaciji z manjšimi lokali na ulično stran. Objekt bo imel gabarit P+1+IP, gospodarski del objekta ob Kajuhovi ulici bo imel pritličje in strmo enokapno streho.
Kare 4
Predvidena je sanacija fasade Vesne in sanacija dela objekta Ormoška cesta 4, ki je sicer orientiran na Postružnikovo ulico.
Kare 5
Na mestu porušenega objekta je predvidena novogradnja, ki lahko ima pritličje in eno nadstropje. Po namembnosti je potrebno v pritličju predvideti poslovno obrtne dejavnosti, v nadstropju pa stanovanja. Uvoz na dvorišče je možen preko pasaže s Starega trga. V pritličju orientiranem na Stari trg bodo izložbe.
V vogalu Starega trga in ulice Ivana Kavčiča je glede na urbanistično zasnovo trga možna ali dozidava obstoječega objekta v smislu vogalne pozidave ali povsem nova gradnja.
Ob hiši Volkmerjeva ul. 4 je možen prizidek do stika s sosednjim objektom.
Vse neugledne sekundarne (pomožne) objekte, drvarnice, lope na dvoriščih in vzdolž ulice je potrebno porušiti in jih graditi le na osnovi ustreznih načrtov. Z novo pozidavo namesto neuglednih sekundarnih objektov bo oblikovana ulična linija.
Kare 6
Ob občini je ob Postružnikovi ulici možna gradnja objekta s pritličjem in eno etažo, eno- ali dvokapno streho. Po namembnosti bi moralo pritličje biti namenjeno garažiranju za potrebe občine.
Objekt v vogalu Starega trga in Postružnikove ulice je predvideno obnoviti, nadzidati za eno etažo, povezati z objektom Stari trg št. 6. Pritličje je lahko poslovno, etaža stanovanjska. Možno je formiranje izložb.
Novogradnja v Postružnikovi ulici (gabarit P+l+IP). je namenjena stanovanjem, V pritličju je možno garažiranje.
Lokacija objekta zahteva izjemno pozornost pri oblikovanju vogala orientiranega proti zahodu v Postružnikovi ulici, in glede vzpostavitev ustrezno oblikovne ulične linije.
Kare 7
Obstoječi kompleks v Vrazovi ulici št. 9 je potrebno obnoviti v celoti in poiskati ustrezno namembnost (muzej, galerija, vinoteka...). Ob nekaterih obstoječih objektih ob Vrazovi ulici so možne dozidave v zdolžni smeri, arhitektura mora biti ustrezna arhitekturi nekdaj dominantnih objektov.
Obvezno je prenova fasade objekta Vrazova ul. št. 2, ki dominira v osi ulice.
Prav tako je potrebna rušitev terase ob objektu Stari trg 10, dostop do vhoda je možno organizirati z ulice Mestni breg.
Kare 8
Kare 8 predstavlja ohranjenost celote, zato so predvideni le manjši posegi v smislu vzdrževanja in ohranjanja objektov in urejanja odprtega prostora. Med objektoma Razlagova 3 in 5, kjer je vrt, je potrebno prostor vizualno ločiti od ulice z zidom ali živo mejo.
Na dvorišču objekta Razlagova 5, kjer so neustrezno postavljene garaže, je predvidena izgradnja niza garaž.
Zelene površine, breg, je potrebno krajinsko ohranjati in vzdrževati.

Podstrešja
Analiza obstoječega stanja'izkazuje zanemarljivo majhno število izkoriščenih podstrešij. V zadnjih letih opažamo v skoraj vseh Slovenskih mestih težnjo po izgradnji stanovanj v podstrešjih. Akcija izgradnje podstrešnih stanovanj je marsikje dobila takšne razsežnosti, da se podstrešna stanovanja izgrajujejo tudi na račun izsiljevanja. Izgradnja podstrešnih stanovanj se je marsikje izkazala kot dodaten negativni pojav: nova stanovanja obremenjujejo objekt ne funkcionalne površine, istočasno pa v vizualnem smislu kvarijo izgled pomembnih fasad in ambientov. Z vidika varstva kulturne dediščine ni možno izgrajevati podstrešnih, stanovanj v objektih in območjih zavarovnaih z režimom I. stopnje in objektih, ki so zavarovani kot kulturni spomeniki.
Pri izgradnji podstrešnih stanovanj je potrebno upoštevati le minimalno ustrezno število oken, ki morajo biti razporejena v harmoniji z okni na fasadi.

Smernice za oblikovanje novogradenj
Za vsako novogradnjo v mestnem jedru je potreben lokacijski postopek. Oblikovanje objektov mora biti v arhitekturi usklajeno z arhitekturo obstoječih objektov, strehe morajo biti dvokapnica z naklonom od 38° do 42° z opečno kritino. Sestavni del objekta je tudi njegov funkcionalni prostor, ki mora biti objektu primerno urejen.

Odprti prostor: trgi, ulice, dvorišča vrtovi Pod pojmom odprti prostor znotraj urbanega ambienta razumemo vse tiste površine, ki funkcionalno dopolnjujejo mesto kot celoto in posamezne objekte; vse komunikacije, ki objekte med seboj povezujejo, ločijo ali pa imajo funkcijo, ki je lastna njim samim in jih zato definiramo kot odprti prostor.
Odprti prostor v urbanem ambientu je vedno namensko določen in oblikovan prostor, to so: ulice, trgi, dvorišča, vrtovi, parki in druge zelene površine. Sem prištevamo tudi parkirne površine, terase in podobno.
Obravnavo dela odprtega prostora, trge in ulice smo izločili iz karejev, ker predstavljajo funkcionalno celoto sami zase. Njihovo prenovo je potrebno obravnavati integralno s prenovo objektov.
Ulice
Ulice, po katerih se bo odvijal promet, je potrebno vzdrževati. Kerenčičeva ulica in ulica J. Berdena sta namenjeni pešcem in dovozu stanovalcev. Oblikovanje ulic, namenjenih peš prometu je potrebno urediti na osnovi posebnega načrta.
Trgi
Ljutomerski trgi predstavljajo svojevrstno identiteto mesta. Trgi predstavljajo jedro in srž prenove in urejanja mestnega jedra. Prenova trgov je odvisna tudi od vsebine, namembnosti objektov ob njih.
• Glavni trg je reprezentančni trg mesta. V grafični prilogi je grafično ponazorjena le vsebina in območje prenove, nikakor pa rešitev ne predstavlja dokončne ureditve. Za ureditev trga predlagamo izdelavo več idejnih rešitev kot osnovo za načrt zunanje ureditve. Ustrezno je potrebno označiti del površin namenjene servisnemu in urgentnemu prometu.
Tlaki trga morajo biti nevrtalno oblikovani, priporoča se uporaba vsaj dela historičnih tlakov. Izločitev prometa ne bo možna v celoti, saj funkcije v nekaterih objektih to izključujejo (magistrat). Zato je predvideno celo omejeno parkiranje. Drevesa, in zelenice, ki so v konfliktu z osnovnim pojmovanjem trga, je potrebno nadomestiti z manjšimi drevesi, delno pa korenito porezati in oblikovati krošenj dreves, travne površine nadomestiti s tlakom. Fasade hiš, ki so sestavni del trga, kakor stene dnevne sobe, morajo dominirati nad zelenjem.
Na trgu je možna postavitev kioska in raznih skulptur, ravno tako klopi za posedanje in druge urbane opreme. Ob vhodu na trg z Ormoške strani je podobno kot ob vstopu s Prešernove ulice predvidena lokacija dveh pilastrov (na vsaki strani ulice) na katera je predvideno postaviti skulpture: zmaja, simbola iz grba in tako obeležiti vstop v jedro mesta.
• Stari trg
Ureditev Starega trga je delno odvisna od namembnosti pritličij objektov, ki ga obkrožajo. Ker je v objektih predvidena tudi servisna in storitvena obrt je na trgu možno omejeno parkiranje osebnih vozil.
Obstoječa drevesa je potrebno sanirati, zelenico pa spremeniti v tlakovane površine. Pločnik na zahodni strani trga je potrebno nivojsko korigirati, višinsko razliko do vhoda v objekt pa premostiti z zunanjimi stopnicami.
• Miklošičev trg
Prometu čez Miklošičev trg se ne da izogniti. Ostale, neprometne površine je potrebno ustrezno tlakovati, drevesa ohraniti, stik z ulico zaščititi s konfini – zaporo pred nekontroliranim parkiranjem.
Dvorišča in vrtovi
V historičnem jedru se nahajajo in dvorišča in vrtovi. Dvorišča so večja in javna (občina) in zasebna ob zasebnih hišah. Vrtovi so zasebni. Dvorišče, vrt in objekt v morfologiji mesta predstavljajo neločljivo celoto. Ob prenovi objekta je obvezno potrebno določiti in načrtovati prenovo dvorišča in vrta kot celoto. Razne lope, garaže, barake, ki so nastajali nekontrolirano, je potrebno kjer je to možno odstraniti ali prenoviti v soliden sekundarni objekt. Na vrtovih in dvoriščih je željeno postavljati vrtne ute, senčnice, pergole. Vrtovi naj bodo smiselno oblikovani – okrasni in zelenjavni.
Poseben poudarek zaslužijo ograje in zidovi, s katerimi so dvorišča in vrtovi razmejeni. Zidovi morajo biti ustrezno oblikovani, ravno tako ograje.
Zelene površine
V mestnem jedru ni večjih zelenih površin. Manjše površine ob spomeniku in Ščavnici, zelenice ob ulici Slavka Osterca in zeleni hrib med Razlagovo in Ptujsko ulico je potrebno ohraniti. Zeleno površino ob spomeniku v Prešernovi ulici je potrebno načrtno spremeniti v manjši park, ki se z obvodno krajino povezuje preko mostička s parkom.

Urbana oprema
S pojmom urbana (mestna), ulična in komunalna oprema razumemo tisto opremo urbanega prostora, ki je nastala v prvi vrsti iz funkcionalnih potreb, vendar sodeluje v ustvarjanju celovite in značilne podobe mesta. V mestnem jedru Ljutomer je urbana oprema skromno zastopana in delno tudi neustrezno oblikovana.
Urbana (mestna) oprema predstavlja sestavni del prenove in droben korak k izboljšanju ambienta.
V urbano opremo štejemo:
– svetilke
– klopi
– koše za smeti
– drogove za zastave
– konfine (vse vrste zapor)
– rešetka za zaščito drevesa v tlaku
– kioske, paviljone
– izveske nad trgovinami
– obvestilne table
– obvestilni stolp
– stojala za kolesa
– vrste tlakov, sistemi polaganja tlakov.
Za urbano opremo je potrebno izdelati poseben katalog, ki ga ponavadi občinska skupščina sprejme z odlokom in je sestavni del načrta prenove.

Predlog spremembe namembnosti
Opredelitev možnih dejavnosti v mestnem jedru določajo kriteriji, ki so povezani s posebnostjo mestnega jedra kot kulturno-zgodovinske vrednosti in položajem in pomenom mestnega jedra v kontekstu mesta in občine. Kot smo ugotovili v opravljenih analizah, je mestno jedro del središča družbenega in družabnega življenja (nekatere dejavnosti so izven meje obravnave). Struktura nekaterih obstoječih dejavnosti je neprimerna glede na kriterije posebnosti in pomembnosti posameznih delov mestnega jedra, zato je potrebno
• izključiti neprimerne dejavnosti
• izboljšati strukturo oskrbno storitvenih dejavnosti
• razvijati kulturne dejavnosti.
Strukturiranje dejavnosti je neposredno povezano z obstoječo prostorsko strukturo, njenimi elementi. Pri razporeditvi dejavnosti je treba upoštevati značaj dejavnosti (vrsto, obseg, intenziteto, atraktivnost, reprezentančnost, kvaliteto...) in značaj posameznih lokalitet, zgradb in ambientov – trg, ulica, križišče, mestna vrata, vogal, zgradba (značaj in položaj).
Posamezne konkretne dejavnosti moramo torej opredeliti glede na razvojne tendence mesta in občine, glede na položaj mestnega jedra in mestu in občini, z ozirom na primernost fizične strukture in arhitekture posameznega objekta.
Varovanje mestnega jedra kot kulturno zgodovinske vrednote je neposredno odvisno od primernosti namembnosti, od načrtno usmerjene preobrazbe nekaterih obstoječih dejavnosti;
Neprimerne dejavnosti smo z urbanističnega vidika opredelili na osnovi naslednjih kriterijev:
• neustrezno napajanje
• potreba po odvozu robe, dostopu z avtomobilom
• sorazmerno velike površine prodajalne, skladišča
• neustrezna lokacija – zasedanje funkcionalnih površin glavnega objekta
• razširitev dejavnosti v sekundarnih (pomožnih objektih)
• neustrezna namembnost glede na položaj objekta v prostoru
• neustreznost glede na pretežno namembnost okolice
• neatraktivnost ponudbe
• propadanje objekta. Neustrezne namembnosti so: kare 1:
Prešernova 10, elektromaterial
Prešernova 12, železninar
Prešernova 9, fotokopirnica
Glavni trg 3, 5, trgovina s tekstilom
Glavni trg 3, na dvorišču: kmetijska zadruga
uprava ABC Pomurka Glavni trg 5, na dvorišču: uprava Vesna tržnica: neatraktivna lokacija skladiščni objekt ob ulici Rajh Nade kare 3:
Miklošičev trg 3: barve, laki ulica Jureša Cirila: stanovanja v pritličju Glavni trg 1: neatraktivni program pritličja kare 4:
Miklošičev trg: trgovina z agromaterialom (lokacija) Postružnikova (Glavni trg 4) – propadajoče gospodarsko poslopje
Ormoška cesta 2 (neatraktivnost lokala) kare 5:
neatraktivnost rabe pritličij večine objektov ob Starem trgu kare 6:
Postružnikova; uprava, elektromaterial uprava trgovine z gradbenim materialom Vrazova ulica 9: parcela z objektom v propadanju

Predlog namembnosti – urbanistični vidik
Predlog namembnosti smo pripravili glede na pomembnost posameznih urbanih ambientov (trgov) in glede na pomembnost arhitekture objekta (FAGG).
Ker je proces prenove mestnega jedra dolgoročen projekt, je zelo težko in strokovno vprašljivo definiranje namembnosti kot obveznost prenove, nenavsezadnje bosta trg in uspešna poslovnost naredila svojo selekcijo. Predlog z vidika urbanizma je potrebno upoštevati kot sugestijo, znotraj katere so možne spremembe. Seveda pa morajo biti predlagane spremembe strokovno utemeljene in upoštevati je potrebno kriterije, s katerimi smo opredelili negativne dejavnosti.
Predlog novih dodatnih ali spremenjenih namembnosti za posamezna območja:
Glavni trg
• urar
• kavarna
• galerija
• trgovina z umetninami (dom)
• muzikalije (plošče, literatura)
• cvetličarna
• fotograf
• butiki s pleteninami, konfekcijo
• trafika
• zlatar Miklošičev trg
• knjigarna
• prodajalna sakralnih predmetov
• galerija
• svečar Zgornji trg
• čistilnica
• čevljar
• ključavničar
• bife
• gostilna
• vinoteka
• fotokopiranje
• pekarna
• zelenjava
• kozmetični salon
• trafika
• trgovina barve, laki (Vrazova ulica)

Tolerance
Prenova objektov mora biti izdelana v skladu s konzervatorskim programom.
Novogradnje
Novogradnje v mestu predstavljajo: nadomestne gradnje, prizidki k obstoječim objektom in pomožni objekti. Višine objektov morajo biti usklajene z višinami obstoječih ali višinami sosednjih objektov. Tolerance so možne v tlorisnem gabaritu in se določijo v lokacijskem postopku. Tolerance v višinskem gabaritu. Venec novega objekta lahko variira od 30 do 35cm, in sicer: v bližini arhitekturno pomembnejšega objekta mora biti vsaj 30 cm nižji; v bližini arhitekturno manj primernega objekta pa je lahko do 50cm višji. Enako velja za sleme objekta.
Odprti prostor Urejanje javnih površin mora biti skladno z izhodišči UN mestno jedro Ljutomer.

Stanje prometa v mestnem jedru predstavlja za promet ključni problem za uspešno izvajanje prenove. Največje ovire so ozke ulice (Kajuhova, Miklošičev trg, Ul. Jureša Cirila), ki prevajajo del tranzitnega prometa iz smeri Ptuj v mestno jedro in Radgono.
Že v analitičnem delu smo poudarili, da se promet ne more reševati v okviru izdelave ureditvenega načrta in da je za uspešno rešitev potrebna izdelava študije prometa Ljutomera z vplivnim območjem. Strokovno nekorektno bi bilo pisati o obvoznicah, če zato niso izdelane analize in strokovne rešitve.
Vsekakor bi bilo potrebno dnevne migracije in tranzit izločiti iz tega dela mesta, vendar ne po obvoznici mimo Ščavnice in čez hrib, ker takšna rešitev strokovno ni utemeljena niti na tej razdalji ne rešuje bistvenih problemov.

Pogoji soglasodajalcev glede prometnega urejanje so naslednji:
– preusmeritev tranzitnega prometa za smer Gornje Radgone, mimo avtobusne postaje po ulici Rajh Nade in ulici Slavka Ostrca;
– v samem mestnem jedru je potrebno urediti prometni režim in omejiti hitrost;
– v križišču L ceste 4911 Kajuhova ulica in ulica za Miklošičev trg zagotoviti varovalni pas za razširitev v tretji levi zavijalni pas;
– promet v križišču regionalne ceste R 353 Ormoška cesta in Volkmerjeva ulica je potrebno posebej komisijsko rešiti;
– predvideti obvoznico mimo Ljutomera;
– izdelati prometno študijo;
– izgradnja treh novo predvidenih dovoznih (napajalnih) cest;
– ureditev parkirnih prostorov vzdolžno in prečno ob voznih površinah;
– niveleta cest, parkirnih prostorov in ostalih utrjenih površin, mora biti prilagojena terenu oziroma obstoječim utrjenim površinam;
– pred pričetkom izgradnje cestnega omrežja in parkirnih površin je potrebno izdelati projekte za izvedbo.
Pogoji soglasodajalcev glede komunalnega omrežja

Vodovod:
– obnova vodovodnega omrežja na območju mestnega jedra;
– izgradnja hidrantnega omrežja, ter s tem zagotavljanje požarne varnosti;
– navezava novo predvidenega vodovoda na obstoječo vodovodno vejo Φ 200;
– izdelava idejnih zasnov vodovodnega in hidrantnega omrežja.

Kanalizacija:
– preverba in obnova kanalizacijskega omrežja na območju mestnega jedra;
– izdelava idejne zasnove kanalizacijskega omrežja;
– navezava kanalizacije mestnega jedra na predviden glavni zbiralnik – kanal "M", ki je speljan do predvidene čistilne naprave.

Električno omrežje:
– priključitev predvidenih objektov na elektro omrežje;
– prestavitev obstoječega električnega omrežja, kjer bi le tangiral predvidene objekte;
– za napajanje objektov v območju Starega trga bo potrebno preurediti TP Stari trg.

PTT omrežje
– priključitev predvidenih objektov na PTT omrežje;
– prestavitev obstoječega PTT omrežja, kjer bi le-ta tangiral predvidene objekte.

Ogrevanje:
– ogrevanje objektov z individualnimi in skupnimi kurišči.

Odpadki:
– zagotoviti odvoz odpadkov (pooblaščena organizacija).

Za novogradnje, prenovo trgov in drugih večjih funkcionalnih površin je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo.

Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri občinskemu upravnemu organu.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska urbanistična inšpekcija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.