Na podlagi 45. člena zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90) in 141. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 46/86 in 40/87 in Uradni list RS, št. 5/91-I) je Skupščina občine Žalec na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 26. marca 1992 sprejela
ODLOK
o davkih občanov
I. SPLOŠNI DEL
1. člen
V občini Žalec se davki prepisujejo, odmerjajo in terjajo po določbah zakona o davkih občanov, zakona o financiranju javne porabe, po tem odloku in po predpisih izdanih na tej podlagi.
2. člen
Po tem odloku plačujejo občani:
– davek na dediščine in darila
– davek od premoženja
– davek na dobitke od iger na srečo.
II. DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA
3. člen
Stopnje davka na dediščine in darila so progresivne in različne glede na vrsto in vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja ter glede na stopnjo sorodstva, dediča ali obdarjenca.
---------------------------------------------------------------------------
Sorodstveno
razmerje, ki
ustreza Sorodstveno
drugemu razmerje, ki Vsi
Od vrednosti SLT dednemu redu ustreza tretjemu drugi
nad do (starti, bratje dednemu redu
sestre in njihovi (dedi. babice)
potomci)
---------------------------------------------------------------------------
Stopnja v%
---------------------------------------------------------------------------
241.000 5 8 11
241.000 1,083.000 6 9 13
1,083.000 1,926.000 7 10 15
1,926.000 2,768.000 8 11 17
2,768.000 3,611.000 9 12 19
3,611.000 4,453.000 10 13 21
4,453.000 5.296.000 11 14 23
5.296.000 6,138.000 12 15 25
6,138.000 6,981.000 13 16 27
6,981.000 14 17 30
---------------------------------------------------------------------------
III. DAVEK OD PREMOŽENJA
4. člen
Davek od stavb se plačuje od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem. Osnova za odmero davka je vrednost stavbe.
5. člen
Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih:
– po povprečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti
– po gradbeni izvedbi stavbe
– po letu gradnje oziroma letu rekonstrukcije in obsega rekonstrukcije in po letu dozidave in po letu dozidave ali nadzidave stavbe.
Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje hodnikov, več stopnišč, kopalnice, stranišč, lož, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe.
Za ugotovitev vrednosti stavbe na način iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi merila na osnovi pravilnika o merilih in ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81).
Vrednosti se ugotavljajo za stanovanja v zapisniku z obrazcema VS-1 in VS-2 ter tabela 1 in 2, za poslovne prostore v zapisniku z obrazcema VP-1 in VP-2 ter tabelo 3 ter za stanovanjsko hišo v zapisniku z obrazcema HS-1 in SP-1.
6. člen
Glede na gradbeno izvedbo se na vrednost enega m2 koristne stanovanjske površine, določene v 7. členu in ob upoštevanju določb 5. člena tega odloka uporablja količnik tabele:
--------------------------------------------------------------
gradbena izvedba količnik
--------------------------------------------------------------
zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi 1,00
stropi zidovi opečni, stropi leseni zidovi 0,90
opečni, delno iz kamna, stropi leseni 0,70
predelčno zidovje, stropi leseni 0,60
--------------------------------------------------------------
Vrednost m2 površine poslovnih prostorov ugotovljene po prvem odstavku tega člena se zmanjša:
pri kletnih prostorih za 75%
pri ložah za 30%
pri balkonih za 75%
pri mansardnih prostorih za 20%
pri garažah kot samostojnih gradbenih objektih za 50%
Vrednost m2 površine poslovnih prostorov ugotovljene po prvem odstavku tega člena se poveča za 25% ne glede na to ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo.
7. člen
Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovi formuli – pravilnik o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin, tabela 13 (Uradni list SRS, št. 8/87). Tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka od premoženja in se ne spreminja v primerih iz 9. člena tega odloka.
Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov.
8. člen
Zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je- praviloma enkratna. Zavezanec, ki med letom pridobi stavbo opravi rekonstrukcijo, dozidavo ali nadzidavo, je dolžan vložiti napoved najkasneje do 31. januarja po preteku leta v katerem je bila stavba pridobljena, opravljena rekonstrukcija oziroma, ko je stavbo začel uporabljati. Obrazec napovedi predpiše občinska uprava za družbene prihodke.
9. člen
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja se spremeni, ko se gradbena vrednost za m koristne stanovanjske površine v primerjavi z vrednostjo iz leta 1973 oziroma kasneje poveča za več ko 20%. V takem primeru se. opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je na novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih.
Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora vsako leto do 31. januarja za preteklo leto predložiti občinski upravi za družbene prihodke podatke o povprečni gradbeni, ceni za m2 koristne stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišč.
10. člen
Davka na posest stavb so oproščene stavbe v višinskih krajih znotraj katastrskih mej četrtega proizvodnega okoliša, ki so določene v prilogi odloka o prispevkih in davkih občanov (Uradni vestnik Celje, št. 10-147/65) v naslednjih zaselkih in naseljih: Andraž, Črni vrh, Dobrič, Dobrovlje, Hramše, Janškovo selo, Jeronim, Liboje, Limovce, Lipje, Ločica pri Vranskem, Loke, Lopatnik, Marija Reka, Matke, Miklavž, Pernovo, Podgorje, Prapreče, Prekopa, Preljska, Selo, Stopnik, Tešava, V. Pirešica, Vinska gora, Zahomce, Zajasovnik, Zaplanina, Zavrh.
Če je zavezanec v letu pred letom za katero se odmerja davek, stalno prebival v svojih stanovanjskih prostorih z več kot tremi stanovanjskimi člani se davek za vsakega družinskega člana zniža za 10%.
Davek od premoženja na posest stavb se ne plačuje od stanovanjskih stavb katerih vrednost, ugotovljena na podlagi tega odloka ne presega 1.000 SLT.
Oprostitev ne velja za počitniške stavbe (vikend) in garaže, ki se uporabljajo v zvezi s počitniškimi stavbami.
11. člen
Davek od premoženja se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
1. Od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž
---------------------------------------------------
Osnova – SLT Stopnja
nad do davka v%
---------------------------------------------------
126.000 0,10
126.000 272.000 0,20
272.000 472.000 0,30
472.000 815.000 0,45
815.000 1,633.000 0,65
1,633.000 3,610.000 0,85
3,610.000 1,00
---------------------------------------------------
2. Od poslovnih prostorov
---------------------------------------------------
Osnova – SLT Stopnja
nad do davka v%
---------------------------------------------------
126.000 0,15
126.000 272.000 0,35
272.000 653.000 0,55
653.000 998.000 0,75
998.000 2,707.000 1,00
2,707.000 1,25
---------------------------------------------------
3. Prostori za počitek oziroma rekreacijo
---------------------------------------------------
Osnova – SLT Stopnja
nad do davka v%
---------------------------------------------------
126.000 0,20
126.000 653.000 0,50
653.000 1,635.000 0,80
1,635.000 3,610.000 1,10
3,610.000 1,50
---------------------------------------------------
4. Od plovnih objektov
Zavezanec za davek od premoženja, ki je lastnik ali uživalec plovnega objekta, plačuje davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer 8m do 9 m dolžine 2.300 SLT, nad 9 m pa za vsak nadaljnji meter dolžine 900 SLT.
Pavšalni letni znesek davka se za vsako leto starosti zniža za 5%. Ne plačuje se davek od plovnih objektov starih nad 15 let.
Lastniki plovnih objektov morajo vložiti davčno napoved za plovne objekte v občini stalnega bivališča v roku, ki je določen za vložitev davčne napovedi oziroma v roku 30 dni po pridobitvi plovnega objekta.
IV. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
12. člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 15%. Davek na dobitke od iger na srečo se na plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 3.600 SLT.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
13. člen
Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 1992.
14. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12/83, 15/83, 22/83, 1/84, 10/85, 13/87, 15/88, 45/88, 22/89, 43/89 in Uradni list RS, št. 15/90, 44/90 in 10/91).
Št. 416-014/92-06
Žalec, dne 26. marca 1992.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Milan Dobnik, prof. l. r.
