Na podlagi tretjega odstavka 69. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Za zatiranje in izkoreninjanje kužnih bolezni čebel: huda gniloba čebelje zalege (pestis apium), pršičavost čebel (acariassis apium), nosemavost čebel (nosemosis apium), varooza čebel (varoosis apium), se uporabljajo ukrepi, ki jih določa ta pravilnik.

Šteje se, da je čebelja družina okužena s hudo gnilobo čebelje zalege, če se s kliničnim pregledom ugotovijo spremembe, ki so značilne za to bolezen, in se z laboratorijsko preiskavo ugotovi Bacillus Larvae kot povzročitelj te bolezni.

S kliničnim pregledom, ki ga opravi delavec za to pooblaščenega veterinarskega zavoda, se pregledajo vse čebelje družine, pri katerih se sumi na okužbo iz 2. člena tega pravilnika. Odvzame se vzorec za laboratorijsko preiskavo.
Kontrolni klinični pregled zaradi hude gnilobe čebelje zalege se opravi najprej po osmih tednih. Drugi kontrolni pregled v čebelnjaku ali stojišču, v katerem je bila ugotovljena ta okužba, se opravi jeseni ali spomladi oziroma po šestih mesecih.

Če se v čebelnjaku ali stojišču ugotovi huda gniloba čebelje zalege, se odredijo naslednji ukrepi:
1. zapora okuženega čebelnjaka ali stojišča in območje v polmeru treh kilometrov oziroma preletne razdalje glede na konfiguracijo zemljišča okrog okuženega čebelnjaka ali stojišča;
2. uničenje:
– vseh okuženih panjev z nepremičnim satjem s čebelami in okuženim satjem vred;
– vseh okuženih dotrajanih panjev, ne glede na tip izdelave, s čebelami in okuženim satjem vred;
– okuženega satja z zalego in čebel iz okuženih panjev s sežiganjem in zakopavanjem ter dezinfekcija pribora in panjev;
3. ustrezno zdravljenje ali pretresanje čebel z ustreznim zdravljenjem, če so po presoji veterinarja čebelje družine dovolj močne in če epizootiološka situacija to dopušča;
4. prepoved brezmatičnih čebeljih družin in preprečevanje rojenja čebel v okuženem čebelnjaku ali stojišču;
5. dezinfekcija čebelnjaka ali stojišča in čebelarskega pribora, ki se uporablja v okuženem čebelnjaku ali stojišču z ustreznim dezinfekcijskim sredstvom ali z obžiganjem, odvisno od materiala;
6. med, prinesen v času zdravljenja in tri dni po zadnji aplikaciji antibiotika oziroma toliko dni, dokler ni pretečena njegova karenca, se iztoči in je higiensko oporečen za javno prehrano.

V območju polmera treh kilometrov oziroma preletne razdalje glede na konfiguracijo zemljišča okrog okuženega čebelnjaka ali stojišča je treba opraviti klinični pregled na hudo gnilobo čebelje zalege v vseh čebeljih družinah.

Šteje se, da je huda gniloba v okuženem čebelnjaku ali stojišču prenehala, če so bili izvedeni vsi odrejeni ukrepi in je bil drugi kontrolni klinični pregled negativen.

Šteje se, da so čebele pršičave, če se s kliničnim pregledom ugotovijo znaki, značilni za to bolezen, in se z laboratorijskimi preiskavami ugotovi Acarapis Woodi kot povzročitelj te bolezni.

Z diagnostičnimi preiskavami na pršičavost, ki jih opravi delavec za to pooblaščenega laboratorija, se enkrat letno – od 1. novembra do 31. marca naslednjega leta, pregledajo vsi čebelnjaki ali stojišča, iz katerih se dajejo v promet čebelje družine, čebelje družine vzrejališč matic, vse čebelje družine plemenilnih postaj in vse čebelje družine, pri katerih se sumi na pršičavost.

Če se pri čebelah ugotovi pršičavost, se odredijo naslednji ukrepi:
1. zapora okuženega čebelnjaka ali stojišča in prepoved premeščanja vseh čebeljih družin v območju polmera treh kilometrov oziroma preletne razdalje glede na konfiguracijo zemljišča okrog okuženega čebelnjaka ali stojišča, dokler ni končano zdravljenje;
2. istočasno zdravljenje vseh čebeljih družin v območju okuženega kroga z enakim registriranim zdravilom.

Šteje se, da je pršičavost v okuženem čebelnjaku ali na stojišču prenehala, če so bili izvedeni vsi odrejeni ukrepi.
Kontrola uspešnosti zdravljenja žarišča je možna naslednjo zimo z laboratorijsko diagnostiko.

Šteje se, da so čebele obolele za nosemavostjo, če se s kliničnim pregledom ugotovijo spremembe, značilne za to bolezen, in se z diagnostičnimi preiskavami ugotovi Nosema Apis kot povzročitelj te bolezni.

Z diagnostičnimi preiskavami na nosemavost, ki jih opravi delavec za to pooblaščenega laboratorija, se enkrat letno – od 1. novembra do 31. marca prihodnjega leta pregledajo vsi čebelnjaki ali stojišča, iz katerih se dajejo v promet čebelje družine, vse čebelje družine vzrejališč matic in vse čebelje družine plemenilnih postaj.

Če se pri čebelah ugotovi nosemavost s kliničnimi znaki, se odredijo naslednji ukrepi:
1. zapora okuženega čebelnjaka ali stojišča in prepoved prometa;
2. sežig izrazito šibkih čebeljih družin;
3. zdravljenje čebeljih družin z registriranim zdravilom in premestitev čebel iz okuženega satja na razkuženo;
4. dezinfekcija z ustreznim razkužilom panjev, v katerih je bila ugotovljena nosemavost, satja iz teh panjev, čebelarskega pribora in drugih predmetov, ki se uporabljajo v okuženem čebelnjaku;
5. ureditev higienskih napajališč za čebele;
6. zamenjava nosemavih matic.

Če se z diagnostičnimi preiskavami ugotovi v čebelnjaku ali na stojišču, vzrejališču in plemenišču matic, nosemavost brez kliničnih znakov, značilnih za to bolezen, se zdravijo vse čebelje družine v tem čebelnjaku, stojišču, vzrejališču in plemenišču matic z registriranim zdravilom, če je treba, pa se odredijo tudi drugi ukrepi iz 13. člena tega pravilnika.

Šteje se, da je okuženost z Nosema Apis v okuženem čebelnjaku ali stojišču, vzrejališču in plemenišču matic prenehala, če so bili izvedeni vsi odrejeni ukrepi in je izvid kontrole laboratorijske preiskave po izvršenih ukrepih negativen.

Šteje se, da so čebele obolele za varoozo, če se po kliničnem pregledu sumi na to bolezen in se z diagnostičnimi preiskavami ugotovi Varroa Jacobsoni kot povzročitelj te bolezni.

V primeru pozitivne diagnoze se zdravljenje obolelih čebeljih družin izvaja po navodilih in pod kontrolo veterinarske službe.
Uspešnost zdravljenja se preveri s kontrolnim pregledom.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika, se na območju Republike Slovenije preneha uporabljati pravilnik o ukrepih za zatiranje in izkoreninjanje kužnih bolezni čebel (Uradni list SFRJ, št. 6/88).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.