Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, 18/84, 37/85, 29/86), 44. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 44/85) in 7. člena odloka o organizaciji in delu občinske skupščine (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/89) je Skupščina občine Škofja Loka na skupni seji družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela, dne 4. 5. 1992, in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. 5. 1992, sprejela

S tem odlokom, se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje mikrocelot Dorfarje, Forme, Sv. Duh, Virmaše in Grenc, ki jih je izdelal Urbanistični zavod Projektivni atelje pod št. 3514 v novembru 1989 in dopolnil na osnovi pripomb iz javne razgrnitve v novembru 1990.
Prostorski ureditveni pogoji (v nadaljnjem besedilu: PUP) obsegajo tabelarični prikaz po mikrocelotah ter grafične prikaze, ki so sestavni del tega odloka.

S PUP so skladno s planskimi usmeritvami in strokovnimi podlagami določeni:
I. Meja obravnavanega območja
II. Funkcija območja s pogoji za izrabo prostora
III. Pogoji glede vrste posegov na obravnavanem območju
IV. Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje, ki se nanaša na prostor, objekte in druge posege
V. Pogoji za določanje funkcionalnih zemljišč za obstoječe objekte, novogradnje in ostale ureditve
VI. Pogoji za komunalno in prometno opremljanje
VII. Pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine, drugih dobrin splošnega pomena ter za izboljšanje okolja
VIII. Merila in pogoji za delovanje obrambe in zaščite
IX. Prehodne določbe
X. Končna določila.

Meja vseh petih mikrocelot (Dorfarje, Sv. Duh, Virmaše, Forme, Grenc) obsega naslednje obodne parcele, začete na severovzhodni strani s k.o. Dorfarje:
170/2, 165/2, 1691, 181/1, 184/2, del 185/1, 185/2, 187, 205/1, 211, 225/2, 224, 221/2, 1682/1 del, 417, 413/1, 413/4, 413/5, 384/8, 88/1, 88/2, 382/3, 366/3, 363/2, 185, 363/3, 861, 859, 858/1, 858/4, 850/2, 849, 970/1, 970/11, del 972, del 1000, 1005, 1034, 1049/2, 1051/1, 228, del 1091, 1088/1, 1083/1, del 1097, del 1130/1, del 1152, del 1185, del 1190, del 1222/1, del 1240/3, 1240/4, 1284/2, 1293, 1295, 1302, in dalje k.o. Stari dvor 957/1, 940/11, 954/1, 954/2, 588/3, 891/9, 859/11, 855/1, 857/2, 856/1, 832/1, 827, 797/1, 791/1, 787/2, 792/1, 759, 758/4, 751/1, 750/3, 737/3, 735/3, 708/2, 708/1, 707/3, 705/1, 609/1 del, 616, 621/1, 2, 622, 628/2, 630/1, 257 del, 256 del, 255, 188/1, del 151, 148/1, 193, 79/1, 1 del, 194 del, 196/3, 221/1 del, 214, 189, 191, 190, 233, 236, 251/2, 251/1, 272, 268, 295, 305, 309, 326, 363/2, 362/1, 509/1, 504/3, 510, 521, 536, 1534/4, 534/3, 534/1 del, 534/2, 539, 552/2, 549/1, 549/2 del, 555/1 del, 558/4, 559/1, 558/2 del, 548 del, 561 del, 562/5, 567/2, 567/1, dalje k.o. Dorfarje 761/1, 761/4, 162/2, 5, 752/1, 763/1, 1065 del, 769/1 del, 769/2 del, 770/3, 774/2 del, 774/1 del, 772/3, 1682/1 del, 182/2, 782/1, 782/3, 1684/2 del, 742/5, 742/3, 742/4, 730/2, 3, 720/5, 720/3, 785/2 del, 785/4, 735/2, 790, 230, 1682/1 del, 810/1, 810/2, 812/3, 600/2, 598, 599, 571/4, 572/2, 572/3, 1682/1 del, 523/1, 2 del, 1682/1 del, 371/3, 368/1, 81/2, 377/3, 4, 2, 1682/1 del, 397/3, 2, 1682/1 del, 10 del, 5 del, 50, 51 del, 45 del, 43 del, 64, 55, 125, 81, 83/1, 97, 100 del, 135/1, 129 del, 126/2, 126/1, 120/4 del, 152, 1714, 1713, 1711, 1708, 1709, 153, 152, 1690/1 del, 88/2, 6, 1, 1691 del.

Funkcija območij se prepleta od stanovanjske, kmetijske, obrtne, mestoma s centralnimi funkcijami in zelenimi površinami. Merila in pogoji za nove posege v prostor so določeni v tabelaričnem prikazu za posamezne mikrocelote.

V okviru obravnavanega območja PUP so dovoljeni naslednji posegi:
1. gradnja za potrebe kmetijske dejavnosti
2. gradnja za potrebe stanovanjske, obrtne in drugih dejavnosti.
V okviru tega so dovoljeni naslednji posegi:
a) redno vzdrževanje
b) – adaptacija
c) – prizidave
d) – nadzidave
e) – gradnja pomožnih objektov
f) – novogradnja objektov
3. gradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture
4. gradnja objektov za potrebe družbene infrastrukture.

Za vse objekte v okviru obdelovanih mikrocelot, ki so izven označene meje in je zanje izdano gradbeno dovoljenje so na funkcionalnem zemljišču dovoljeni vsi posegi.

Gradnja na mestu predhodno porušenih objektov je novogradnja objektov.
Odmik od prvotne lokacije objekta je dovoljen le v okviru funkcionalnega zemljišča prvotnega objekta v naslednjih primerih
– če zaradi geoloških razmer gradnja na istem mestu ni možna
– če se z večjim odmikom izboljša prometna varnost na javni cesti
– če stoji stari objekt na območju, ki je zavarovan s posebnimi predpisi
– če iz drugih upravičenih razlogov (požarni in drugi predpisi) gradnja na istem mestu ni možna.

Če obstajajo prostorske možnosti za izgradnjo več kot enega objekta, je obvezno predhodno izdelati lokacijsko dokumentacijo za skupino objektov s podatki o načinu parcelacije, vrsti pozidave in komunalni ter prometni navezavi na ostalo območje.

Nove namembnosti objektov so podrejene obstoječi funkciji stanovanjske oziroma obrtne ali kmetijske dejavnosti. V okviru funkcionalnih zemljišč kmetij je izjemoma dovoljena sprememba namembnosti za oskrbne in storitvene dejavnosti, ki imajo značaj kmetijske ali dopolnilne dejavnosti na kmetijah.

Lokacija novih objektov mora v čim večji meri upoštevati koncept stare tlorisne zasnove območja oziroma naselja. Smer slemena se mora prilagoditi smeri večine slemen v neposredni okolici. Pri določanju lokacij je potrebno upoštevati še naslednja merila:
– Nov objekt mora biti odmaknjen od parcelnih meja tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje in raba objekta z lastnega funkcionalnega zemljišča, da so upoštevani požarno varstveni pogoji in pogoji bivanja in dela obstoječih prebivalcev (minimalna osončenost, vedute, zasebnost sosednje parcele),
– Odmik od javnih poti in cest praviloma ne smejo biti manjši od 5 m razen, če ni objekt v sklopu dominantne gradbene linije. Ob glavni prometnici in ob obvoznici je upoštevati predpisani koridor,
– Gradbene parcele ob cesti morajo biti zaradi vzdrževanja ceste in komunalnih vodov, oddaljene od cestnega telesa najmanj 1 m oziroma več, če terenski pogoji to zahtevajo,
– Zagotoviti je skupne priključke na javno cesto ali pot, kjer to dopuščajo prostorske možnosti,
– Dovozne poti morajo biti zadovoljivo utrjene v protiprašni izvedbi in odvodnjavanje, kar velja tudi za manipulacijske površine in parkirišča,
– Za objekte kmetijske proizvodnje velja, da jih je možno locirati tudi izven funkcionalnega območja kmetije, če znotraj zaključenega kompleksa ni prostorskih možnosti, vendar s soglasjem odbora za kmetijstvo in gozdarstvo,
– Obrtna dejavnost je dovoljena v okviru obstoječih stanovanjskih objektov, prizidkov in novih objektov v okviru območij stavbnega zemljišča s tem, da se pridobi soglasje mejašev in upošteva vse ukrepe za preprečevanje negativnih vplivov na okolje. Kolikor ni možno teh vplivov omejiti na zakonsko dopustno mejo, se obrtna dejavnost ne more dovoliti.
– Pomožni objekti se gradijo kot prizidki k stanovanjskim objektom, gospodarskim poslopjem ali kot samostojni objekti na stavbnem zemljišču obstoječih objektov ter rešujejo funkcionalne prostorske potrebe, ki jih v okviru obstoječega objekta ni mogoče rešiti.
Za njih lokacijo veljajo enaki pogoji kot za novogradnjo. V okviru novogradenj se vse funkcionalne prostorske potrebe po možnosti rešujejo v sklopu objekta.

Pri oblikovanju novih objektov je v maksimalni meri upoštevati tipiko obstoječih sosednjih objektov glede tlorisne zasnove, gabaritov, naklona strehe, vrste strešine kritine in obdelave fasad.
– Novi stanovanjski objekti:
Tloris objekta je praviloma podolgovat v razmerju 1:1,3 do 1:1,5. Višina objekta ne sme izstopati iz okoliških objektov (pritlični ali nadstropni).
Naklon strehe se prilagaja okoliškim objektom, enako velja za vrsto kritine.
– Pomožni objekti:
So pritlični, nepodkleteni, brez kolenčnega zidu, podstrešje ni izkoriščeno za bivanje. Strehe so lahko ravne le v primeru, ko prizidek služi obstoječemu objektu kot uporabna terasna površina in ne presega 30% tlorisne površine osnovnega objekta. Oblikovno se prizidki prilagajajo osnovnemu objektu.

Na obravnavanem območju je pri posegih na obstoječih objektih potrebno upoštevati naslednje:
– Dovoljene so rekonstrukcije in dozidave vseh objektov,
– Nadzidave naj ne presegajo višine večine okoliških objektov. Prilagoditev velja tudi glede naklona strehe in nove kritine,
– Tekoča vzdrževalna dela in notranje adaptacije so dovoljene v okviru obstoječe gradbene lupine in namembnosti.
– Pri objektih, za katere veljajo pogoji spomeniškega varstva, je potrebno pri vseh posegih upoštevati pogoje pooblaščene organizacije.

– Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Oporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno izoblikovati po terenu, morebitne večje posege pa sanirati in zatraviti.
– Parcele je dovoljeno ograditi z živimi mejami ali ostalimi tipi ograj, ki jih je potrebno ozeleniti. Višina in tip ograje naj v principu ne odstopa od značilnega tipa ograj v ožjem okolju. Ograje ob cestah se zaradi varnosti prometa postavljajo v primerni oddaljenosti od cestišča ter taki višini (90 cm), da ni okrnjena preglednost cestišča.
– Pri obrtnih delavnicah je prepovedano imeti odprte neograjene deponije. Ustrezen dostop in parkirišča je potrebno urediti znotraj funkcionalnega zemljišča.

– Funkcionalno zemljišče obstoječih in novih objektov mora tvoriti dejanska tlorisna površina objekta, zemljišče, potrebno za normalno uporabo objekta in dostopne poti. Kjer so v območju označene dopolnilne gradnje, se gradbene parcele določi s skupinsko lokacijo praviloma v velikosti 500 m2.
– Funkcionalna zemljišča kmetij so določena v grafični prilogi 2.2. Kolikor v okviru označenega funkcionalnega zemljišča ni možno postaviti kmetijskih objektov, ki so nujni za kmetijsko proizvodnjo, je možno tak objekt s soglasjem Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo tudi na zaščitenem kmetijskem zemljišču, vendar v neposredni bližini že obstoječih gospodarskih objektov.
– Funkcionalna zemljišča za infrastrukturne objekte se določi na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev dejavnosti, za katere se poseg izvaja.
– Točna površina funkcionalnega zemljišča novih objektov oziroma velikost gradbene parcele mora biti navedena v lokacijski dokumentaciji.

Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, itd....) in ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjšanje ogroženosti itd..) ter v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Za vse komunalne posege je obvezno s strani nosilcev izdelati predhodne strokovne podlage in zagotoviti ustrezne izvedbene dokumente.
Pri priključitvi na vse obstoječe komunalne vode je obvezno pridobiti soglasje upravljalca in upoštevati njegove pogoje.
– V nobenem primeru ni dopustno voditi fekalni vod v obstoječe ali opuščene vodnjake.
– Vse industrijske odplake v okviru obrtne dejavnosti se mora pred izpustom v kanalizacijo očistiti do predpisane mere v skladu z zakonom o vodah in pogoji upravljalca čistilne naprave Škofja Loka.
Odstranjevanje komunalnih odpadkov
Obvezno je deponirati odpadke na za to določena mesta, od koder se odvažajo v centralno deponijo.
Neurejena odlagališča se mora sanirati tako, da se odpadki odstranijo, zemljišče pa se uredi v prvotno stanje oziroma namembnost.
Prometno urejanje
– Načrtovanje in izvajanje novega ter sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajena s predpisi, ki urejujejo to področje ter v skladu s pogoji upravljalca cest. Za vse posege mora biti izdelana projektna in lokacijska dokumentacija.
– Zagotoviti je treba varen peš in kolesarski promet.
– Vsak objekt mora imeti možnost priključka na javno cesto ali pot.
– Zagotoviti je čim manj moteč dostop do območja strelišča Crngrob mimo vasi Dorfarje.
– Upoštevati je obstoječe urejene prehode čez železniško progo oziroma podvoze zaradi izgradnje vzporednega predvidenega drugega tira.
– Cestne koridorje, ki so označeni v grafični prilogi je potrebno varovati.

– Upoštevati je označene zaščitene objekte in območja, ki so označeni v prilogi 2. 6. in v okviru le-teh za vse nove posege upoštevati merila in pogoje pooblaščene organizacije. Obvezno je varovati kmetijsko zaščiteno območje izključno za namen kmetijske proizvodnje.
– Ob odpiranju novih obrtnih dejavnosti je posebno pozornost nameniti ekologiji ter zagotoviti ustrezne ukrepe za preprečevanje negativnih vplivov na okolje.
Obvezna je tudi redna kontrola s strani inšpekcijskih služb morebitnih virov onesnaževanja zraka, vode, podtalnice ali izvorov hrupa.
– V obravnavanem območju so dopustne le take dejavnosti, ki ne presegajo dovoljenega nivoja hrupa, ki velja a stanovanjsko območje, ob glavni cesti je potrebno zagotoviti primerno zaščito pred hrupom (protihrupne ograje ter ostali pasivni ukrepi).
– Upoštevati je pogoje o komunalnem urejanju in obveznem priključevanju na novo zgrajeno kanalizacijo v roku 2 let po zgraditvi.
– Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v podtalnico ali vodotok.
– Varovati je potrebno gozdne robove in pri načrtovanju predvideti ustrezen zaščitni pas med gozdom in zazidljivimi površinami, odvisno od stanja gozda, obliko terena in rabo tal. Za vse posege v gozdni prostor se mora pridobiti ustrezna soglasja od pooblaščenega organa za gozdarstvo.
– Zaščitni zeleni pas med industrijo in stanovanjsko cono je ustrezno vzdrževati predvsem z zasaditvijo večjega števila novih dreves na prostih površinah.
– Z vidika požarnega varstva je zadostiti tehničnim normativom, s katerimi se preprečuje širjenje požarov.
– Zagotoviti je zadostne količine vode za gašenje požara, zunanjo hidrantno mrežo pri obrtnih in javnih objektih in utrjene dostope za gasilske intervencije.

Pri načrtovanju, graditvi objektov in drugih prostorskih posegih, projektiranju tehnoloških in drugih posegih, projektiranju tehnoloških in drugih procesov, se morajo upoštevati predpisani prostorski, urbanistični, gradbeno-tehnični, tehnični in drugi ukrepi, ki preprečujejo nastanek nesreč in omogočajo zaščito in reševanje, ob upoštevanju ocen ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč.

S tem odlokom se razveljavijo določila 19. člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Škofja Loka – cone S4/1, S4/2, S4/3, S4/4 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 17/86).

Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom, podjetjem in skupnostim na Sekretariatu za družbeni razvoj, Zavodu za družbeni razvoj in v Krajevni skupnosti Sv. Duh.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.