Na podlagi 6. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86), 19. ter 37. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 18/91), programa revitalizacija občine Kočevje in drugih programov, ki iz njega izhajajo, je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in seji družbenopolitičnega zbora dne, 14. 4. 1992 ter seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. 4. 1992 sprejela

1. Obnovo kmetijstva in drugih dejavnosti na opuščenih kmetijskih površinah v družbeni lasti (v nadaljnjem besedilu: obnova kmetijstva) načrtujejo in uresničujejo organi in podjetja, kijih imenujeta IS in Skupščina občine Kočevje.
2. IS občine Kočevje z odlokom o ustanovitvi imenuje komisijo za razvoj kmetijstva. Komisija oblikuje izhodišča in osnove za načrtovanje obnove kmetijstva v sporazumu z IS občine Kočevje ter spremlja in usklajuje različne pobude na tem področju.
3. Obnova kmetijstva se načrtuje na osnovi analize dejanskega stanja in analize razvojnih možnosti.
Na osnovi analize razvojnih možnosti se opredelijo lokacije za posamezne dejavnosti, velikosti in usmeritve novih kmetij ter osnovne oziroma dopolnilne dejavnosti načrtovanih kmetij.
4. Načrti za obnovo kmetijstva in postopki oddaje kmetijskih zemljišč (prodaja, zakup) morajo potekati v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, z drugimi zakoni ter z dolgoročnimi in srednjeročnimi planskimi in prostorskimi akti, ki jih sprejema Skupščina občine Kočevje.
5. Vsa kmetijska in gozdna zemljišča v družbeni lasti, s katerimi upravljajo delovne organizacije in jih ne uporabljajo za svojo osnovno dejavnost, se morajo vrniti v občinski sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč.
6. Vsaki načrtovani kmetiji pripada poleg kmetijskega zemljišča tudi gozd. Ne glede na pravni status gozda ima prednostno pravico pri zakupu gozdnih zemljišč kmet, tako kot to za kmetijska zemljišča določa zakon o kmetijskih zemljiščih.
7. Prednostno pravico pri prevzemu nove kmetijske ali druge dejavnosti imajo občani Kočevja in sicer ob upoštevanju določil zakona o kmetijskih zemljiščih.
8. Občina bo v srednjeročnem obdobju 1991-1996 podpirala stalno celoletno naselitev samo na področjih, ki ležijo v oddaljenosti 1,5 do 2 km ob določenih cestah, ki jih bomo v nadaljnjem postopku podrobneje opredelili. Načelno naj bi bile to kategorizirane ceste (magistralne, regionalne in lokalne), katere posodobitev v tem obdobju načrtujemo.
9. Na področjih, ki ležijo izven zgoraj predlaganih pasov bo občina podpirala tiste oblike ohranitve in obnavljanje kmetijskih površin, ki niso vezane na stalno celoletno naselitev (pridobivanje krme, sezonska paša).
Na področjih, kjer ni primernih pogojev za kmetovanje in ležijo ob infrastrukturni mreži, so predvidene naslednje namembnosti zemljišč:
– kombinirana kmetijsko-obrtna dejavnost
– obrtno-podjetniška dejavnost
– zemljišča za zasebno rabo, kot so vikendi in obdelovalne površine za nekmetovalce
– naravo varstvene in spomeniško varstveno področje.
10. Pri načrtovanju družinskih kmetij na območju nekdanjih vasi je treba upoštevati tudi interes in potrebe za razvoj drugih dejavnosti v tem prostoru (samooskrbne kmetije, sadjarstvo, vrtičkarstvo in drugo). Zato je treba pri dodeljevanju kmetijskih površin za potrebe družinskih kmetij izvzeti del nekdanjih stavb in pripadajočih funkcionalnih zemljišč, vrtov in sadovnjakov.
11. Potrebno je opraviti revizijo vrst rabe na zemljiščih s spremenjenimi kulturami, jim določiti katastrski razred ter to zabeležiti v zemljiškem katastru.
12. Nadaljevati je potrebno z različnimi načini agrarnih operacij (agro in hidromelioracije, komasacije ter arondacije), kjer so le-te potrebne.
13. Pri načrtovanju novih kmetij je potrebno zagotoviti, da se rabe prostora med seboj uravnovesijo, tako da pri svojem delovanju čim manj prizadenejo ekološke, krajinske in druge vrednote okolja, pri tem pa upoštevati predvsem naravne, antropogene in kulturne danosti ter vrednote okolja.
14. Predpišejo naj se pogoji, obvezni elementi in kriteriji o možnih posegih pri gradnji objektov glede namembnosti, lege oblike in velikosti objektov.
15. Kmetijsko dejavnost je potrebno rajonizirati na naravne danosti, tradicijo, tržne perspektive, znanja in sposobnosti. Doseči je potrebno kvaliteto in image kmetijskih proizvodov glede na območje.
Z vzpodbujanjem naravne, uravnotežene, ekološko zdrave proizvodnje, s katero ne bomo dosegli večjih ekonomskih učinkov, bomo dosegli druge željene učinke, ki jih želimo vzporedno doseči.
16. Eden temeljnih ciljev naj bo finalizacija proizvodov, ki jih sedaj prodajamo kot surovino in neposredna prodaja izdelkov. Za ta namen je potrebno organizirati močno službo za marketing.
17. Za obnovo kmetijstva je potrebno planirati in tudi zagotoviti sredstva na republiškem in občinskem nivoju v obliki vzpodbud, ugodnih kreditov in davčnih olajšav.
18. Te smernice začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.