Na podlagi 12. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 2/88 – prečiščeno besedilo), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in 10/91) in 7. člena odloka o pristojnosti in sestavi zborov Skupščine občine Črnomelj (SDL, št. 21/89) je Skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. 5. 1992 sprejela

S tem odlokom se na območju občine Črnomelj določi način gospodarjenja z javnimi potmi, to je uporaba, upravljanje, vzdrževanje in varstvo javnih poti ter zagotavljanje sredstev za te namene.

Med javne poti se štejejo vaške, poljske, gozdne ter druge krajevne ceste, poti in ulice, ki so v javni rabi in so družbena lastnina, niso pa razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste ter ne spadajo med komunalne objekte, ki so osnovna sredstva organizacij, katere gospodarijo z njimi.

Z javnimi potmi gospodarijo krajevne skupnosti, vsaka na svojem območju in občina. Javne poti vzdržujejo krajevne skupnosti z uporabniki. Vzdrževane morajo biti tako, da je na njih mogoč promet, za katerega so namenjene. O določitvi in ukinitvi javnih poti odloča občinska skupščina na predlog občanov, krajevne skupnosti ali druge pravne oziroma fizične osebe.

Krajevne skupnosti urejajo promet na javnih poteh v skladu z veljavno zakonodajo o cestah, predpisi o cestnem prometu in s tem odlokom.
O javnih poteh vodijo krajevne skupnosti ustrezno evidenco po navodilih in ob pomoči pristojnega občinskega upravnega organa za promet.

Krajevne skupnosti gospodarijo z javnimi potmi v skladu z naravo in namenom javne poti in na način ter pod pogoji, dogovorjenimi v planu razvoja občine in krajevne skupnosti.

Krajevne skupnosti razvrščajo prometne površine med javne poti, ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
1. da pot poteka skozi več krajevnih skupnosti
2. da povezuje več javnih poti
3. da povezuje naselja in navezuje posamezna naselja ali zaselek na drugo javno pot ali cesto
4. da služi za zagotavljanje dostopnosti do pomembnejših objektov in za potrebe turizma
5. da pot po svoji širini zagotavlja možnost prometa vozil na štirih kolesih. Za razvrstitev prometnih površin med javne poti se mora upoštevati vsaj en pogoj od navedenih kriterijev, obvezno pa kriterij iz 5. točke tega člena.

Sredstva za vzdrževanje in varstvo javnih poti se zagotavljajo:
– iz proračunskih sredstev občine v krajevne namene in za komunalno dejavnost,
– s prispevki neposredno zainteresiranih občanov in podjetij,
– iz samoprispevka,
– s povračilom za čezmerno uporabo poti,
– iz drugih virov.

Za uporabo javne poti morajo uporabniki, katerih vozila zaradi izvajanja investicijskih del, proizvodnih ali storitvenih dejavnosti, trajno ali začasno čezmerno uporabljajo javno pot, pridobiti dovoljenje pristojne krajevne skupnosti.
Za čezmerno uporabo javnih poti. so uporabniki dolžni plačati krajevni skupnosti povračilo v višini, ki jo določi pristojni organ krajevne skupnosti in sicer sorazmerno uporabi in poškodovanju javne poti.

Da se preprečijo škodljivi vplivi okolja na javnih poteh se ob teh poteh določi varovalni pas, širina varovalnega pasu, ki se meri od zunanjega roba poti, znaša 3 m.

V varovalnem pasu javnih poti ni dovoljeno graditi objektov, podpornih in opornih zidov, in postavljati reklamne table.
Izjemoma se lahko dovoli gradnja teh objektov tudi v varovalnem pasu, če to ni v nasprotju z javno koristjo in možnostmi uporabe javne poti. Pri taki izjemi je treba upoštevati potreben odmik od zunanjega roba cestnega sveta, zaradi morebitne razširitve in modernizacije javne poti.

Soglasje za graditev v varovalnem pasu izda pristojna krajevna skupnost.

Javne poti morajo biti opremljene s cestno prometno signalizacijo glede na namen uporabe.
Za postavitev, odstranitev in dopolnitev prometne signalizacije, mora krajevna skupnost pridobiti soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za promet.

Prekopavanja, podkopavanja in druga dela na javnih poteh se lahko izvajajo samo z dovoljenjem pristojnega upravnega organa občine in ob soglasju krajevne skupnosti.

Da se prepreči poškodovanje javne poti ter oviranje in ogrožanje varnosti prometa, je prepovedano:
1. začasno ali trajno zasesti javno pot, izvajati na njej javna dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo poti, stresati, puščati ali metati na javno, pot predmete ali material, izvajati ali opustiti dela, ki bi utegnila poškodovati javno pot ali dela na njej ali pa ovirati in ogrožati promet na njej,
2. odvajati na javno pot vodo, gnojnico, odplake in druge tekočine,
3. puščati na javni poti sneg in led, ki zdrsne s strehe,
4. ovirati odtekanje vode iz javne poti,
5. vlačiti po javnih poteh hlode, veje ali druge predmete,
6. postavljati ob javni poti ograje, zasaditi živo mejo, drevje ali druge nasade ter nameščati les, druge gradbene materiale ali predmete tako, da se s tem poslabša ali onemogoči preglednost javne poti ali kako drugače ogroža in ovira promet,
7. poškodovati cestno prometno signalizacijo,
8. voziti po javnih poteh z modernim voziščem vozila z gosenicami, ali vozila s kolesi, ki poškodujejo vozišče.

Kolikor posamezne zadeve niso opredeljene s tem odlokom, se zanje smiselno uporablja zakon o cestah (ur. l. SRS, št. 2/88 – prečiščeno besedilo).

Z denarno kaznijo od 100 do 5.000 SLT se kaznuje posameznika in odgovorno osebo pravne osebe, od 500 do 30.000 SLT pa pravno osebo, če krši odločbe:
– 14. člena – točke 1-7
– 13. člena
– 10. člena – prvi odstavek.

Krajevne skupnosti opredelijo javne poti na svojem območju s pomočjo upravnega organa, pristojnega za promet, po posameznih kategorijah, glede na namen in uporabo, najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka.

Izvajanje določb tega odloka nadzoruje pristojna cestna inšpekcija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.