Na podlagi 19. člena statuta občine Kočevje (Uradni list RS, št. 18/91) so delegati občinske skupščine na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. 5. 1992 sprejeli
POSLOVNIK
o delu Skupščine občine Kočevje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se v skladu z določili statuta občine Kočevje podrobneje ureja delo občinske skupščine.
2. člen
Skupščina občine Kočevje (v nadaljevanju skupščina) določa s tem poslovnikom:
– konstituiranje skupščine
• sklic in potek prvih sej zborov in prve skupne seje skupščine,
• volitve predsednika in podpredsednika zbora ter predsednika in podpredsednika skupščine,
• volitve predsednika in članov komisije za volitve in imenovanja ter,
• imenovanje sekretarja skupščine;
– izvolitev izvršnega sveta in imenovanje predstojnikov upravnih organov:
• volitve predsednika, podpredsednika in članov IS,
• imenovanje predstojnikov občinskih upravnih organov- in njihovih namestnikov
– razrešitev predsednika oziroma podpredsednika skupščine in predsednikov, oziroma podpredsednikov zborov ter sekretarja občinske skupščine,
– razrešitev izvršnega sveta, odstop izvršnega sveta,
– vprašanje nezaupnice izvršnemu svetu,
– način dela skupščine
• sklicevanje seje zbora, skupnega zasedanja zborov in skupne seje zborov,
• vodenje seje in sodelovanje na seji,
• razprava,
• odločanje,
• usklajevalni postopek,
• vzdrževanje reda na seji,
– zapisnik
– način sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov ter njihova objava,
– pravice in pogoji dela delegatov.
II. KONSTITUIRANJE SKUPŠČINE
1. Sklic in potek prvih sej zborov in prve skupne seje
3. člen
Najkasneje 30 dni potem, ko je občinska volilna komisija ugotovila izid glasovanja na volitvah, skliče prvo sejo dotedanji predsednik ali podpredsednik zbora.
Če tega ne stori dotedanji predsednik oziroma podpredsednik zbora, jo je dolžan sklicati dotedanji predsednik skupščine.
Prvo skupno sejo zborov skliče dotedanji predsednik skupščine.
Delegatom se pošlje vabilo za udeležbo na prvi seji zbora oziroma na prvi skupni seji zborov, najkasneje sedem (7) dni pred sejo. Poleg vabila se pošlje delegatom še statut občine, poslovnik o delu skupščine ter drugo gradivo, pomembno za konstituiranje skupščine.
4. člen
Do izvolitve delovnega predsedstva vodi sejo sklicatelj.
Delovno predsedstvo, ki ga z javnim glasovanjem izvoli zbor za sejo zbora, za skupno sejo pa skupščina, ima predsednika in dva člana.
Član delovnega predsedstva ne more biti delegat, ki je predlagan za predsednika ali podpredsednika zbora, oziroma za predsednika ali podpredsednika skupščine.
Na predlog predsednika delovnega predsedstva izvoli zbor, oziroma skupščina zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika.
Do izvolitve komisije za volitve in imenovanja opravlja delovno predsedstvo tudi naloge te komisije.
5. člen
Pred sprejemom dnevnega reda predlaga predsednik delovnega predsedstva zbora, oziroma skupščine izvolitev tričlanske verifikacijske komisije, ki jo sestavljajo na seji zbora prisotni delegati zbora, na seji skupščine pa po en prisoten delegat iz vsakega zbora. Komisija pregleda takoj po izvolitvi poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev in potrdila delegatov o izvolitvi, ki jim jih je izdala občinska volilna komisija in predloži zboru poročilo o udeležbi delegatov na seji.
6. člen
Po podanem poročilu o udeležbi delegatov na seji glasuje zbor oziroma skupščina o predlaganem dnevnem redu.
2. Volitve predsednika in podpredsednika zbora ter predsednika in podpredsednika skupščine
7. člen
Predsednik delovnega predsedstva je dolžan seznaniti delegate z volilnim postopkom. Volilni postopek poteka v skladu z veljavnimi predpisi o volitvah.
Kdo lahko predlaga kandidata za predsednika in podpredsednika zbora oziroma predsednika in podpredsednika skupščine ter način izvolitve je določeno v 27. členu statuta občine Kočevje (v nadaljevanju: statut).
8. člen
Delegat lahko podpre samo enega kandidata za predsednika in enega kandidata za podpredsednika zbora ter enega kandidata za predsednika skupščine in enega kandidata za podpredsednika skupščine. Predlog kandidature mora vsebovati ime in priimek kandidata, funkcijo, na katero je predlagan, imena in priimke predlagateljev z njihovimi podpisi ter pisno soglasje kandidata, da je pripravljen sprejeti kandidaturo. Predlog kandidature lahko vsebuje tudi navedbo politične stranke, katere član je kandidat. Predlogi se vložijo pri delovnem predsedstvu. Delovno predsedstvo ugotovi, če so predlogi kandidatov v skladu z volilnim postopkom in omogoči predlagateljem in kandidatom predstavitev kandidature, oziroma programa.
9. člen
Volitve so tajne. Vodi jih delovno predsedstvo. Potekajo tako, da delovni predsednik poimensko kliče delegate in jim izroči glasovnici za volitve predsednika in podpredsednika zbora, oziroma za predsednika in podpredsednika skupščine. Glasovnica vsebuje imena vseh kandidatov za posamezno funkcijo. Vrstni red kandidatov se določi po abecednem redu priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se glasuje. Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, ni veljavna.
10. člen
Po opravljenih volitvah in ugotovljenem izidu glasovanja prebere delovni predsednik poročilo p izidu glasovanja.
Če nihče od kandidatov za predsednika in podpredsednika zbora, oziroma predsednika in podpredsednika skupščine ni dobil potrebne večine glasov, se nadaljuje postopek izvolitve skladno s 5. in 6. odstavkom 27. člena statuta občine Kočevje.
11. člen
Če ne pride do izvolitve predsednika, oziroma podpredsednika zbora ali predsednika oziroma podpredsednika skupščine, skliče v roku 10 dni naslednjo sejo delovni predsednik prve seje zbora, oziroma prve skupne seje.
Seja poteka enako kot je potekala prva seja.
12. člen
Predsednik delovnega predsedstva po volitvah razglasi izvolitev predsednika in podpredsednika zbora oziroma predsednika in podpredsednika skupščine, ter prebere pred delegati slovesno izjavo, ki jo potem oba izvoljena funkcionarja podpišeta.
Slovesna izjava se glasi: "Izjavljam, da bom svojo dolžnost vestno in odgovorno opravljal ter da bom pri svojem delu spoštoval določila ustave Republike Slovenije, zakonov in statuta občine Kočevje."
3. Volitve predsednika in članov komisije za volitve in imenovanja
13. člen
Zbori na prvi skupni seji izvolijo z javnim glasovanjem predsednika in člane komisije za volitve in imenovanja. V komisijo za volitve in imenovanja predlaga vsaka politična stranka, zastopana v skupščini, svojega predstavnika. Za člana te komisije se lahko predlaga tudi sekretarja skupščine.
14. člen
Komisija za volitve in imenovanja poleg nalog, določenih v odloku o delovnih telesih občinske skupščine vodi postopek tajnega glasovanja za nosilce tistih funkcij, ki jih voli skupščina s tajnim glasovanjem po določilih tega poslovnika.
4. Imenovanje sekretarja skupščine
15. člen
Skupščina imenuje na skupni seji na predlog predsednika skupščine sekretarja skupščine.
Glasovanje je tajno. Na glasovnici je napisano, o čem in. kako se glasuje, ime in priimek kandidata ter v spodnjem levem kotu besedica PROTI, v desnem pa besedica ZA. Glasuje se tako, da se obkroži ZA ali PROTI.
Sekretar skupščine je imenovan, če je zanj glasovala večina vseh delegatov.
III. IZVOLITEV IZVRŠNEGA SVETA IN IMENOVANJE PREDSTOJNIKOV UPRAVNIH ORGANOV
1. Volitve predsednika, podpredsednika in članov IS
16. člen
Način izvolitve mandatarja in izvršnega sveta ter kdo je predlagatelj kandidata določa statut v 44., 45. in 46. členu.
Kandidat za mandatarja je dolžan predstaviti pred glasovanjem svoj program. Po predstavitvi lahko delegati o kandidatu in njegovem programu razpravljajo. Ko je razprava končana, odredi predsednik skupščine odmor.
Po odmoru se začne glasovanje. Trije člani komisije za volitve in imenovanja izročajo delegatom glasovnice.
Glasovnica je sestavljena tako, da je jasno napisano, da se glasuje o mandatarju in kako se glasuje, pod navedenim je napisano ime in priimek kandidata. V spodnjem levem kotu je besedica PROTI, v desnem pa besedica ZA.
Glasuje se tako, da se obkroži ZA ali PROTI.
17. člen
Če kandidat za mandatarja ni dobil potrebne večine glasov, lahko predlaga predsednik skupščine drugega kandidata že na isti seji in se izpelje postopek glasovanja po 16. členu tega poslovnika. Če tudi drugi kandidat ni dobil potrebne večine glasov, predlaga predsednik skupščine ponovno kandidata na naslednji seji, ki jo je dolžan sklicati v roku 10 dni.
18. člen
Mandatar predlaga kandidate za podpredsednika (e) in člane izvršnega sveta na seji, na kateri je bil izvoljen ali na naslednji skupni seji, če predlaga kandidate na naslednji seji, je dolžan seznaniti delegate s predlogom najmanj tri dni pred dnevom skupne seje.
Mandatar lahko sam predstavi kandidate na seji, na kateri se voli izvršni svet ali pa se predstavijo sami. Po predstavitvi je razprava, nato pa odredi predsednik skupščine odmor, ki ne sme biti daljši kot 20 minut.
19. člen
Volitve predsednika, podpredsednika(ov) in članov izvršnega sveta potekajo tako kot je zapisano v 16. členu tega poslovnika.
Na glasovnici je toliko kandidatov, kolikor se jih voli. Kandidati so razvrščeni po naslednjem vrstnem redu:
1. kandidat za predsednika,
2. kandidat(i) za podpredsednika(e),
3. kandidati za člane IS.
Pred imeni so zaporedne številke. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se glasuje.
Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili večino glasov vseh delegatov skupščine.
20. člen
Če ni bil izvoljen predsednik ali skupaj več kot polovica kandidatov za podpredsednika(e) in člane izvršnega sveta, se kandidacijski postopek ponovi. Če ni bil izvoljen kateri od podpredsednikov, oziroma članov izvršnega sveta, je dolžan predsednik izvršnega sveta predlagati v roku največ 3 mesecev nove kandidate.
21. člen
Predsedujoči prebere po volitvah poročilo komisije za volitve in imenovanja o izidu glasovanja. Na osnovi pozitivnega izida glasovanja razglasi izvolitev predsednika, podpredsednika(ov) in članov izvršnega sveta.
Predsedujoči prebere slovesno izjavo iz 12. člena tega poslovnika, ki jo vsi izvoljeni podpišejo pred delegati.
2. Imenovanje predstojnikov občinskih upravnih organov in njihovih namestnikov
22. člen
Predsednik izvršnega sveta lahko že na seji, na kateri je bil izvoljen ali na eni od naslednjih skupnih sej predlaga kandidate za predstojnike občinskih upravnih organov in njihove namestnike ter jih predstavi. Kandidati se lahko predstavijo tudi sami. Če predlaga predsednik kandidate na eni od naslednjih skupnih sej, je dolžan poslati delegatom predlog skupaj z vabilom za to sejo.
O kandidatih delegati po predstavitvi razpravljajo, potem pa odredi predsednik skupščine odmor.
23. člen
Glasovanje o kandidatih za predstojnike upravnih organov in njihove namestnike je tajno. Postopek je enak kot za glasovanje o ostalih nosilcih funkcij.
Na glasovnici, na kateri je zapisano, da se glasuje, so za zaporednimi številkami napisana imena in priimki kandidatov, zraven pa nazivi upravnih organov, za katere vodje so kandidati predlagani, po vrstnem redu, ki ga določi predsednik izvršnega sveta. Pod vsakim kandidatom za predstojnika je napisano ime in priimek kandidata za namestnika, če ga predsednik izvršnega sveta predlaga.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedne številke pred imeni kandidatov, za katere se glasuje.
24. člen
Predstojnik, oziroma namestnik občinskega upravnega organa je imenovan, če je zanj glasovala večina vseh delegatov skupščine.
Če kateri od kandidatov ni dobil potrebne večine glasov, predlaga predsednik izvršnega sveta kandidata na eni od naslednjih skupnih sej.
Imenovanje se vodi po postopku, določenem v 23. členu tega poslovnika.
IV. RAZREŠITEV IN ODSTOP PREDSEDNIKA OZIROMA PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE IN PREDSEDNIKA OZIROMA PODPREDSEDNIKA ZBORA TER SEKRETARJA OBČINSKE SKUPŠČINE
25. člen
Razrešitev predsednika, oziroma podpredsednika skupščine lahko zahteva najmanj 7 (sedem) delegatov enega ali več zborov ali predsednik, oziroma podpredsednik sam. Predlog mora biti pismen in obrazložen. Pošlje se ga predsedniku občinske skupščine. Če zahteva razrešitev predsednik sam, jo pošlje delegatom vseh treh zborov skupaj z vabilom za sejo.
Predsednik občinske skupščine takoj, oziroma najkasneje v 15 dneh skliče skupno sejo, na kateri se delegati najprej izrečejo z javnim glasovanjem o tem, ali naj se začne postopek za razrešitev predsednika, oziroma podpredsednika skupščine. Če se delegati izrečejo z večino glasov vseh delegatov za začetek postopka za razrešitev, se postopek začne.
Delegati najprej razpravljajo o predlogu in utemeljenosti razlogov za razrešitev, nato pa o predlogu tajno glasujejo, razen v primeru, ko je razrešitev zaprosil predsednik, oziroma podpredsednik sam. Tedaj se glasuje javno.
Na glasovnici mora biti jasno napisano, o čem in kako se glasuje. V spodnjem levem kotu je besedica "PROTI" v desnem pa besedica "ZA". Glasuje se tako, da se obkroži besedica ZA ali PROTI.
Predsednik, oziroma podpredsednik je razrešen, če je glasovala za razrešitev večina vseh delegatov.
26. člen
Razrešitev predsednika, oziroma podpredsednika zbora lahko zahteva skupina najmanj treh delegatov zbora ali predsednik, oziroma podpredsednik sam.
Za razrešitev se smiselno uporabljajo določbe 25. člena tega poslovnika.
27. člen
Predsednik in podpredsednik skupščine ter predsednik in podpredsednik kateregakoli zbora lahko odstopi. O razlogih za odstop obvesti skupščino, oziroma zbor, katerega predsednik ali podpredsednik je.
Skupščina, oziroma zbor razpravlja o razlogih in na osnovi razprave sprejme konkreten sklep.
Kolikor predlagatelj odstopa vztraja na odstopu kljub drugačnemu sklepu skupščine, oziroma zbora, je dolžna skupščina, oziroma zbor spoštovati njegovo odločitev.
28. člen
Razrešitev sekretarja občinske skupščine lahko zahteva predsednik skupščine. Vlogo za razrešitev lahko poda sekretar tudi sam. Predlog mora biti pismen in obrazložen ter posredovan skupščini v obravnavo.
Delegati se z javnim glasovanjem najprej izrečejo o tem, ali naj se začne postopek za razrešitev. Če so se izrekli za razrešitev, se začne postopek razrešitve, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe 25. člena tega poslovnika.
Sekretar skupščine je razrešen, če je za razrešitev glasovala večina vseh delegatov.
V. RAZREŠITEV IZVRŠNEGA SVETA, ODSTOP IZVRŠNEGA SVETA
29. člen
Predsednik izvršnega sveta, podpredsednik(i) in posamezni člani izvršnega sveta (v nadaljevanju člani) so lahko pred potekom mandatne dobe razrešeni.
Razrešitev lahko zahteva vsak zbor skupščine ali najmanj 7 (sedem) delegatov kateregakoli zbora.
30. člen
Vsak zbor skupščine ali najmanj 7 delegatov kateregakoli zbora lahko zahteva razrešitev izvršnega sveta kot celote ali posameznih članov. Razrešitev posameznih članov izvršnega sveta lahko predlaga tudi predsednik IS.
Zahteva mora biti pisna in obrazložena ter posredovana predsedniku skupščine.
Predsednik skupščine čimprej, najkasneje pa v 15 dneh skliče skupno sejo, na kateri delegati potem, ko so se z javnim glasovanjem izrekli za uvedbo postopka o razrešitvi, po razpravi in poročilu IS s tajnim glasovanjem odločijo o zahtevi, razen v primeru, ko je za razrešitev zaprosil član izvršnega sveta sam. Tedaj je glasovanje javno.
Za razrešitev se smiselno uporabljajo določbe 25. člena tega poslovnika.
Izvršni svet kot celota ali posamezni člani so razrešeni, če je za to glasovala večina vseh delegatov.
31. člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi. Odstopi lahko tudi predsednik IS, kateri od podpredsednikov ali članov izvršnega, sveta. Kadar gre za kolektivni odstop ali za odstop večine članov, pismeno obvesti o tem predsednika občinske skupščine predsednik IS. Kadar pa gre za odstop katerega od podpredsednikov ali članov IS, pismeno obvesti predsednika skupščine tisti, ki odstopa.
Predsednik občinske skupščine je dolžan po sprejemu obvestila v roku 15 dni sklicati skupno sejo vseh treh zborov, na kateri se razpravlja o razlogih za odstop.
Pred sprejemom ugotovitvenega sklepa lahko predlagatelj odstopa izjavo o odstopu umakne.
Izvršni svet, predsednik, oziroma njegov član ima pravico odstop pismeno obrazložiti.
VI. VPRAŠANJE NEZAUPNICE IZVRŠNEMU SVETU
32. člen
Vsak zbor lahko postavi na predlog najmanj treh delegatov v zboru vprašanje nezaupnice izvršnemu svetu. Vprašanje nezaupnice lahko postavi v imenu izvršnega sveta tudi predsednik izvršnega sveta iz razlogov, določenih v 50. členu statuta občine Kočevje.
33. člen
Če postavi vprašanje nezaupnice izvršnemu svetu zbor, je le-ta dolžan razloge za postavitev tega vprašanja obrazložiti.
Če postavi vprašanje nezaupnice predsednik izvršnega sveta iz razlogov, določenih v 50. členu statuta, mora predsednik IS že med obravnavo splošnega akta, zaradi katerega bi lahko prišlo do glasovanja o nezaupnici izvršnemu svetu, jasno povedati, da bo predlagal glasovanje o nezaupnici izvršnemu svetu, če ta akt ne bo sprejet.
34. člen
O razlogih za postavitev vprašanja nezaupnice izvršnemu svetu razpravlja skupščina na skupni seji.
Po končani razpravi odločajo o nezaupnici izvršnemu svetu delegati s tajnim glasovanjem.
Na glasovnici mora biti jasno zapisano, da se glasuje o nezaupnici izvršnemu svetu in kako se glasuje. V spodnjem levem kotu je besedica PROTI, v desnem pa ZA. Glasuje se tako, da se obkroži ZA ali PROTI.
Izvršnemu svetu je izglasovana nezaupnica, če je zanjo glasovala večina vseh delegatov skupščine.
V primeru izglasovane nezaupnice je izvršni svet dolžan odstopiti, vendar opravlja funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta.
VII. NAČIN DELA SKUPŠČINE
1. Sklicevanje sej zbora, skupnega zasedanja zborov in skupne seje zborov
35. člen
Seje zbora sklicuje predsednik zbora skladno s programom dela na lastno pobudo, na pobudo najmanj 1/4 delegatov zbora ali na podlagi sklepa zbora.
O sklicu seje obvesti predsednik zbora predsednika skupščine.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora tudi, če to zahteva predsednik skupščine ali izvršni svet..
Pobudniki, oziroma predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, pošljejo predsedniku zbora pisno gradivo o vprašanju, zaradi katerega so zahtevali sklic seje. Če predsednik zbora ne skliče seje, jo skliče predsednik skupščine.
36. člen
Po dogovoru s predsedniki zborov lahko predsednik skupščine skliče in vodi skupno zasedanje vseh zborov skupščine.
Skupno sejo zborov skliče predsednik skupščine in ji tudi predseduje.
37. člen
Gradivo za sejo se pošlje delegatom najkasneje 10 dni pred sejo. Dokončni predlog dnevnega reda in datum seje določi predsedstvo občinske skupščine.
Če se gradivo za posamezne točke dnevnega reda pošlje delegatom v krajšem roku ali če se jim predloži na seji, je predstavnik predlagatelja dolžan obrazložiti, zakaj gradivo ni bilo poslano pravočasno.
Delegati potem razpravljajo o utemeljenosti razlogov za krajši rok in z glasovanjem odločijo, ali bodo to gradivo obravnavali na tej ali šele na prihodnji seji.
38. člen
Vabilo z gradivom se pošlje delegatom skupščine, članom izvršnega sveta in predstojnikom občinskih upravnih organov. O tem, komu se še pošlje posamezna gradiva ali celotno gradivo za sejo, odloči predsedstvo skupščine pred vsako sejo posebej.
39. člen
Skupaj z delegatskim gradivom ali posebej se lahko pošlje delegatom tudi gradiva informativne narave, katerih namen je seznanjanje delegatov z aktualnimi vprašanji, pomembnimi za delo skupščine.
Delegatom vseh treh zborov pa se pošilja tudi odgovore na tista delegatska vprašanja, pobude, oziroma predloge, ki so postavljena v posameznem zboru in so pomembna za informiranje delegatov vseh treh zborov.
2. Vodenje seje in sodelovanje na seji
40. člen
Sejo zbora vodi predsednik zbora. Če je le-ta odsoten, vodi sejo zbora podpredsednik. Če tudi podpredsednik ni prisoten na seji zbora, jo vodi delegat, ki ga za vodenje seje določi zbor.
41. člen
Skupno sejo vodi predsednik skupščine. Če je odsoten, jo vodi podpredsednik ali pa tisti predsednik zbora, ki gaje določil predsednik skupščine.
Če se predsednik skupščine dogovori s predsedniki zborov o skupnem zasedanju, ga vodi on s sodelovanjem predsednikov zborov.
42. člen
Pred obravnavo dnevnega reda ugotovi 3-članska verifikacijska komisija, ki jo imenuje zbor, oziroma skupščina na vsaki seji posebej, udeležbo delegatov na seji.
43. člen
Predsedujoči da v obravnavo dnevni red, ki je bil poslan z vabilom. Predsednik skupščine, predsednik izvršnega sveta in vsak delegat lahko predlaga, da se katera točka umakne z dnevnega reda ali uvrsti na dnevni red dodatna točka.
Delegati najprej obravnavajo in glasujejo o predlagani spremembi (umik, razširitev), nato pa obravnavajo dnevni red v celoti in o njem glasujejo.
44. člen
S pravico odločanja sodelujejo pri delu zbora, oziroma skupščine le delegati. Brez pravice glasovanja lahko razpravljajo pri posameznih točkah dnevnega reda na sejo vabljeni predlagatelji gradiv in tisti, ki jih je sklicatelj povabil na sejo zato, ker je menil, da bi morali sodelovati pri obravnavi posameznih točk dnevnega reda.
Predsedujoči lahko da enkrat besedo na seji tudi tistim udeležencem, ki so o udeležbi obvestili predsednika pred sejo in bi želeli sodelovati v razpravi, če so delegati tako odločili.
3. Razprava
45. člen
Pred razpravo p obravnavani točki dnevnega reda predsedujoči pozove predlagatelja, da zadevo dodatno obrazloži.
Kadar predlagatelj ni izvršni svet, posreduje predstavnik izvršnega sveta pred obravnavo mnenje izvršnega sveta.
Če je zadevo, ki je na dnevnem redu, obravnavalo pristojno skupščinsko delovno telo in je bilo dano delegatom pisno poročilo, lahko predstavnik tega delovnega telesa to poročilo dodatno obrazloži.
Statutarnopravna komisija obvezno pred sejami zborov skupščine obravnava in posreduje pisno mnenje k osnutkom in predlogom odlokov in drugih aktov, ki jih sprejme skupščina, z vidika skladnosti aktov z zakonskimi predpisi in pravnim sistemom.
46. člen
Po posredovanih obrazložitvah in poročilih daje predsedujoči besedo najprej delegatom po vrstnem redu, kakor so se prijavili k besedi, nato pa še ostalim, ki želijo razpravljati.
Če želi delegat besedo zato, da bi razpravljal o kršitvi poslovnika o delu skupščine ali sprejetega dnevnega reda, mu da predsedujoči besedo takoj, ko se prijavi.
Kolikor le-ta ni zadovoljen s pojasnilom predsedujočega glede kršitve poslovnika, oziroma sprejetega dnevnega reda, odloči o tem zbor z glasovanjem brez razprave.
47. člen
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni. Če se razpravljalec tudi po drugem zaporednem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Na odvzem besede razpravljalec lahko ugovarja. O upravičenosti ali neupravičenosti ugovora odloči zbor brez predhodne obravnave.
Delegat ima takoj po razpravi delegata, ki je razpravljal za njim, pravico do replike.
48. člen
Prva razprava posameznega razpravljalca sme trajati največ 5 minut, ponovne razprave o istem vprašanju pa največ 3 minute. Kadar razpravlja o vprašanju iz dnevnega reda, vodja poslanskega kluba v imenu poslanskega kluba in le-ta opozori prisotne na to, traja lahko njegova razprava daljši čas.
Če razpravljalec ne konča razprave v predpisanem času, ga predsedujoči opozori, da je čas potekel. Če tudi po drugem opozorilu razpravljalec ne konča razprave, mu predsedujoči lahko vzame besedo.
49. člen
Na vprašanja, dileme in nejasnosti, ki so jih izrekli delegati v razpravi, odgovori predlagatelj ob koncu razprave. Izjemoma pa na zahtevo večine delegatov, odgovarja sproti.
Na delegatska vprašanja, predloge in pobude je dolžan dati naslovnik pismeni odgovor najkasneje 30 dni po postavitvi vprašanja. Odgovore se pošlje delegatom z gradivom za naslednjo sejo, na kateri se lahko v okviru točke dnevnega reda Delegatskega vprašanja o odgovorih razpravlja.
50. člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več razpravljalcev, sklene obravnavo. Če o vprašanju ni potrebno odločati, predsedujoči zaključi obravnavo in preide na naslednjo točko.
Če delegati niso zaključili razprave o neki zadevi ali o njej ne želijo sklepati na tej seji, se nadaljevanje obravnave, oziroma sklepanje preloži na eno od naslednjih sej.
4. Odločanje
51. člen
Zbor je sklepčen in veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov zbora.
Odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov, razen v primerih, določenih s statutom in tem poslovnikom.
Kadar odločajo zbori na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov navzočih delegatov na seji, na kateri je prisotna večina vseh delegatov vsakega zbora skupščine, razen v primerih, določenih s statutom občine in tem poslovnikom.
52. člen
Predsedujoči lahko zahteva pred vsakim glasovanjem od verifikacijske komisije poročilo o udeležbi delegatov na seji ali ugotavlja sklepčnost s poimenskim klicanjem delegatov.
Če ugotovi, da zbor ni več sklepčen, sejo prekine. Do prekinitve seje lahko pride tudi takrat, ko so potrebna usklajevanja ali pridobitev dodatnih mnenj in v drugih primerih, če to predlagajo delegati.
53. člen
Glasuje se javno ali tajno. Kadar se glasuje javno, predsedujoči povabi delegate, da se z dvigom rok izjasnijo, kdo je "ZA", kdo "PROTI" in kdo se je glasovanja vzdržal.
54. člen
Tajno se glasuje v primerih, določenih s statutom in tem poslovnikom ali če zbor, oziroma skupščina odloči z javnim glasovanjem na podlagi predloga delegata, da bo glasovanje tajno.
55. člen
Po končanem glasovanju, ugotovi predsedujoči izid glasovanja in razglasi ali je, predlog, o katerem se je glasovalo, sprejet ali ne.
Splošni akt je sprejet, če so ga sprejeli vsi trije zbori v enakem besedilu.
5. Usklajevalni postopek
56. člen
Razloge za začetek usklajevalnega postopka in sam potek je določen v 25 členu statuta. V usklajevalno komisijo imenuje vsak zbor po dva člana izmed prisotnih delegatov. Pri delu komisije sodelujeta predlagatelj splošnega akta in predsednik statutarnopravne komisije.
Člane komisije imenujejo zbori na isti seji, na kateri ni bil sprejet splošni akt v enakem besedilu, izjemoma pa na naslednji seji.
Komisija se sestane in oblikuje sporazumni predlog že med potekom seje, na kateri je bila imenovana, oziroma ga pripravi do naslednje seje.
57. člen
Če se medzborovska komisija ne uskladi glede spornih vprašanj ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog umakne z dnevnega reda.
Predlagatelj pripravi do naslednje seje dopolnjeno besedilo ali se skliče na predlog izvršnega sveta skupno sejo zborov, na kateri odločajo delegati brez razprave o spornem vprašanju.
Če se medzborovska komisija sporazume za takšno besedilo predloženega akta, ki ga je že sprejel kateri od zborov, glasuje ponovno o tem predlogu le zbor, ki predloga akta še ni sprejel ali je sprejel drugačno besedilo.
6. Vzdrževanje reda na seji
58. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči. Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev iz dvorane, kjer poteka seja. Poleg delegatov se lahko odstrani iz dvorane vse udeležence, ki kršijo red na seji.
Če se ne more ohraniti reda na seji z ukrepi, navedenimi v 1. odstavku tega člena, predsedujoči sejo prekine za nedoločen čas.
59. člen
Opomin se izreče tistemu delegatu, ki skače govorniku v besedo, ki govori, ne da bi mu predsedujoči dal besedo ali kako drugače krši red na seji (žali nastopajoče, kriči na predsedujočega, predlagatelja, itd.).
Predsedujoči lahko vzame besedo delegatu, oziroma drugemu udeležencu, ki ne spoštuje določil 1. odstavka tega člena in je bil že 3-krat opomnjen ali če razpravlja o vprašanju, ki ni na dnevnem redu. Ukrep "odstranitev s seje" se realizira, če delegat, oziroma drug udeleženec seje kljub opominom in odvzemu besede še naprej krši red na seji. O ukrepu odstranitve s seje odloči zbor na predlog predsedujočega ali drugega delegata zbora.
Delegat, oziroma udeleženec, ki je bil odstranjen s seje, mora zapustiti dvorano in ne sme biti več prisoten na tej seji.
7. Zapisnik
60. člen
O delu na seji se piše zapisnik. Skupne seje in skupna zasedanja se tudi snema na magnetofonski trak. Magnetofonske posnetke se arhivira in se jih uporablja kot dobesedni zapisnik.
Zapisnik vsebuje bistveno vsebino razprave, sprejete sklepe na seji in delegatska vprašanja. V zapisniku morajo biti poimensko navedeni delegati, ki so se opravičili in ostali odsotni delegati ter drugi udeleženci. Poimensko morajo biti navedeni tudi vsi, ki so na seji razpravljali. Če izrazi delegat, ki razpravlja, posebno željo o tem, naj se del njegove razprave vpiše v zapisnik dobesedno, se to vnese v zapisnik.
Delegatom se skupaj z vabilom za sejo pošilja tudi zapisnik. Kolikor delegat, ki je razpravljal na seji, zahteva magnetofonski posnetek, se mu omogoči, da ga lahko posluša v prostorih občinske skupščine. Na njegovo izrecno željo po zapisu dela razprave se mu na podlagi magnetofonskega posnetka zahtevani del izpiše in mu izroči.
VIII. NAČIN SPREJEMANJA ODLOKOV IN DRUGIH SPLOŠNIH AKTOV TER NJIHOVA OBJAVA
61. člen
Skupščina sprejema statut, poslovnik, planske akte, odloke, dogovore, sporazume, odločbe, smernice, priporočila, stališča, poročila, sklepe in daje obvezne razlage svojih odlokov in drugih splošnih, aktov v dvofaznem, izjemoma pa v enofaznem postopku.
62. člen
Enofazni postopek je lahko skrajšani ali hitri.
Po skrajšanem postopku se lahko sprejme splošni akt skupščine, če gre za nujne, vendar vsebinsko manj pomembne uskladitve z zakonom ali drugim predpisom, za prenehanje veljavnosti posameznih določb odlokov ali posameznih odlokov, za potrditev odloka o potrditvi zaključnega računa, za izvršitev proračuna, za prostorske izvedbene akte, o katerih je bila predhodno v skladu z zakonom že izvedena javna razgrnitev.
V teh primerih zbori na predlog predlagatelja in ob mnenju statutarnopravne komisije odločijo, da bodo hkrati obravnavali osnutek in ga prekvalificirali v predlog ter ga sprejeli.
Po hitrem postopku se lahko sprejme odlok ali drug akt, če je treba posamezne zadeve urediti nemudoma zaradi preprečitve in odprave večjih motenj, če gre za sprejemanje intervencijskih predpisov, oziroma za odloke o začasnih ukrepih ali če to zahtevajo interesi obrambe ali državne varnosti, če gre za naravne nesreče in druge posebne potrebe občine.
63. člen
Če odlok o proračunu ni sprejet do dneva, ko bi moral začeti veljati, se do sprejema le-tega izvaja začasno financiranje na podlagi sprejetega odloka o proračunu za preteklo leto.
64. člen
Postopek za izdajo splošnega akta se začne s predložitvijo osnutka z obrazložitvijo.
Osnutek splošnega akta obravnavajo pred sprejemanjem na skupščini pristojna delovna telesa skupščine.
Če osnutek splošnega akta ni predložil v obravnavo izvršni svet, mora do njega zavzeti stališče, ki se ga pošlje delegatom skupaj z osnutkom, oziroma seznani z njim delegate na seji.
65. člen
Ko zbori sprejmejo osnutek splošnega akta po končani razpravi, določijo tudi predloge in pripombe, ki naj jih predlagatelj upošteva pri pripravi predloga.
66. člen
Predlog splošnega akta mora vsebovati tudi obrazložitev, v kateri je pojasnjeno, kako so bile upoštevane pripombe in predlogi, določeni ob sprejemu osnutka. Posebej mora biti obrazloženo, katere pripombe in predlogi niso bili upoštevani in zakaj.
67. člen
Kadar želi delegat ali delovno telo predložiti pripombe, ki bi dopolnile ali spremenile predlog splošnega akta, jih lahko da le v obliki amandmaja.
68. člen
Amandma je treba poslati predsedniku zbora najkasneje 3 dni pred sejo zbora, na kateri se bo predlog splošnega akta obravnaval, razen v primeru, ko je dan predlog splošnega akta na seji.
Amandma mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen. Predlagajo ga lahko: delegat v svojem zboru, delovna telesa skupščine in izvršni svet.
69. člen
Izjemoma lahko delegat, če njegov predlog podprejo s podpisi še najmanj trije delegati njegovega zbora, predloži amandma med obravnavo. Tudi ta amandma mora biti dan v pisni obliki in obrazložen.
70. člen
Predlagatelj predloga splošnega akta lahko do zaključka obravnave umakne svoj predlog, če se s predlaganimi amandmaji ne strinja.
Če se predlagatelj z amandmaji strinja, pomeni, da jih vključuje v besedilo predloga tako, da so ti amandmaji sestavni del predloga.
71. člen
O amandmajih odloča zbor po končani razpravi. Med odločanjem o amandmajih se lahko začne ponovno razpravljati, vendar le o amandmajih.
Po končanem glasovanju o amandmajih glasuje zbor še o predlogu splošnega akta v celoti.
O vsakem amandmaju glasuje zbor posebej. Če je na posamezni člen danih več amandmajev, se najprej glasuje o tistem, ki najbolj odstopa od predlagane rešitve.
72. člen
Odloki in drugi splošni akti morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati v Uradnem listu Republike Slovenije.
73. člen
Odlok ali drug splošni akt začne veljati osmi dan po objavi, če ni v njem drugače določeno.
Prej kot osmi dan lahko začne veljati odlok ali drug splošni akt samo v posebej utemeljenih primerih.
IX. PRAVICE IN POGOJI DELA DELEGATOV
74. člen
Delegat lahko zastavi na vsaki seji vprašanje, predlog ali pobudo o zadevah, ki niso uvrščene na dnevni red sklicane seje pod posebno točko dnevnega reda "Delegatska vprašanja, pobude, predlogi".
75. člen
Delegatsko vprašanje, predlog, pobudo predloži delegat v pisni obliki. Izjemoma lahko poda tudi ustno.
Pri ustni postavitvi delegatskega vprašanja, predloga, pobude, predsednik zbora lahko zahteva, da ga delegat predloži naknadno v pisni obliki, če meni, da je to potrebno zaradi jasnejšega oblikovanja vprašanj.
76. člen
Pisna vprašanja, predloge, oziroma pobude delegatov predsedujoči prebere na seji.
O vseh predlogih in pobudah delegatov je potrebno obvestiti izvršni svet.
Če opozarjajo vprašanja delegatov na posebno perečo problematiko, lahko zbor sklene, da se jo uvrsti kot posebno točko dnevnega reda in obravnava na naslednji seji.
77. člen
Na delegatsko vprašanje, pobudo, oziroma predlog se pripravi pisni odgovor, ki se ga pošlje z vabilom za naslednjo sejo, oziroma najkasneje v 30. dneh. Lahko pa se na vprašanje ustno odgovori že na sami seji in odgovor vnese v zapisnik.
Če odgovora ni mogoče pripraviti v navedenem roku, je potrebno delegata seznaniti z razlogi in rokom, v katerem bo odgovor prejel.
Če ne prejme delegat odgovora niti v podaljšanem roku, lahko postavi vprašanje odgovornosti predstojnika pristojnega upravnega organa, oziroma predsednika IS.
Ko dobi delegat odgovor na svoje vprašanje, lahko zastavi dopolnilno vprašanje, če z odgovorom ni zadovoljen.
78. člen
Za udeležbo na sejah zborov skupščine pripada delegatom, ki se vozijo na seje zborov najmanj 4 km daleč, povračilo potnih stroškov.
Lahko pa se določi, da dobijo delegati skupščine in člani delovnih teles, skladno z zakonom o funkcionarjih, ob koncu mandata nagrado.
Višino potnih stroškov, obliko in višino nagrade določi komisija za volitve in imenovanja.
Do nagrade niso upravičeni tisti delegati, ki prejemajo nadomestilo po zakonu o funkcionarjih v državni upravi.
79. člen
Občina je dolžna refundirati iz sredstev proračuna nadomestilo osebnega dohodka, oziroma izgubljenega zaslužka organizacijam, oziroma delodajalcem in nosilcem samostojnega osebnega dela za delavce, ki opravljajo delegatsko funkcijo v svojem rednem delovnem času, če le-ti to zahtevajo, v skladu z zakonom.
80. člen
Delovna telesa skupščine in zborov obravnavajo zadeve iz pristojnosti, ki so določene v odloku o ustanovitvi, nalogah, sestavi in številu članov delovnih teles skupščine.
Delovna telesa lahko sprejemajo poslovnik o delu, če menijo, da je odlok pomanjkljiv glede pravil sprejemanja odločitev in ravnanja na seji.
Če se sej delovnega telesa ne udeležuje dovolj članov in pogosto prihaja do nesklepčnosti, obvesti predsednik delovnega telesa o tem komisijo za volitve in imenovanja, da spelje postopek razrešitve in imenovanja novih članov.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
81. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik Skupščine občine Kočevje, sprejet na seji vseh treh zborov skupščine 26. 7. 1979 in začasni poslovnik o delu zborov občinske skupščine, sprejet na seji 9. 5. 1990.
82. člen
Poslovnik o delu Skupščine občine Kočevje je sprejet, ko ga sprejmejo, vsi trije zbori skupščine.
Veljati začne osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 061-1/92-1/2
Kočevje, dne 26. maja 1992.
Predsednik
Skupščine občine Kočevje
dr. Mihael Petrovič l. r.
