Na podlagi prvega odstavka 107. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o zaposlovanju tujcev
Razglaša se zakon o zaposlovanju tujcev, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora in Zbora občin dne 1. julija 1992 ter na seji Zbora združenega dela dne 11. junija 1992.
Št. 0100-79/92
Ljubljana, dne 1. julija 1992.
Predsednik
Milan Kučan l. r.
ZAKON
o zaposlovanju tujcev
1. člen
S tem zakonom se določajo pogoji, pod katerimi lahko tuj državljan oziroma oseba brez državljanstva (v nadaljnjem besedilu: tujec) dela v Republiki Sloveniji.
2. člen
Tujec lahko sklene delovno razmerje ali opravlja delo v Republiki Sloveniji na podlagi delovnega dovoljenja.
Ne glede na prejšnji odstavek lahko tujec sklene delovno razmerje ali opravlja delo v Republiki Sloveniji brez delovnega dovoljenja, če je tako določeno z mednarodno pogodbo.
3. člen
Delodajalec ne sme skleniti delovnega razmerja oziroma pogodbe o delu s tujcem, ki nima delovnega dovoljenja, razen v primerih iz drugega odstavka prejšnjega člena.
Pogodba o zaposlitvi oziroma pogodba o delu, sklenjena s tujcem, ki nima delovnega dovoljenja, je nična.
4. člen
Delovno dovoljenje je dokazilo, ki ga mora tujec ali delodajalec predložiti za pridobitev delovnega vizuma v skladu z zakonom.
5. člen
Delovna dovoljenja izdaja Republiški zavod za zaposlovanje.
Delovno dovoljenje se izda pod pogojem, da v evidenci Republiškega zavoda za zaposlovanje med brezposelnimi osebami na določenem območju ni ustreznega kandidata, ki poleg splošnih izpolnjuje še posebne pogoje, ki jih delodajalec zahteva za sklenitev delovnega razmerja, in je pripravljen sprejeti zaposlitev.
6. člen
Delovno dovoljenje se izda na vlogo delodajalca (v nadaljnjem besedilu: delovno dovoljenje na vlogo delodajalca) ali na vlogo tujca (v nadaljnjem besedilu: osebno delovno dovoljenje).
Delovno dovoljenje na vlogo delodajalca se izda za določen čas, ki ne more biti daljši od enega leta, in velja za delo pri delodajalcu, ki je zaprosil za delovno dovoljenje.
Osebno delovno dovoljenje se izda za določen čas. ki ne more biti daljši od enega leta, v primerih, ki jih določa ta zakon, pa tudi za nedoločen čas.
Vlogi za izdajo delovnega dovoljenja mora biti priložena izjava delodajalca, da bo s tujcem sklenil delovno razmerje oziroma pogodbo o delu.
7. člen
Tujec s stalnim prebivališčem v sosednji državi, ki se dnevno vozi na delo v Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: dnevni delovni migrant), lahko pridobi osebno delovno dovoljenje.
8. člen
Tujec, ki v Republiki Sloveniji biva več kot 10 let na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje, lahko pridobi osebno delovno dovoljenje tudi za nedoločen čas.
9. člen
Dovoljenje za sklenitev delovnega razmerja s tujcem, ki ga državnemu organu po posebnem zakonu izda ministrstvo, pristojno za upravo, se šteje za delovno dovoljenje na vlogo delodajalca.
Ministrstvo, pristojno za upravo, mora o izdaji dovoljenja iz prejšnjega odstavka obvestiti Republiški zavod za zaposlovanje.
10. člen
Obrtno dovoljenje oziroma dovoljenje za opravljanje samostojne poklicne dejavnosti, ki ga tujcu izda pristojni upravni organ, se šteje za osebno delovno dovoljenje in velja za čas opravljanja dejavnosti.
Organ, ki izda tujcu dovoljenje iz prejšnjega odstavka, mora o tem obvestiti Republiški zavod za zaposlovanje.
11. člen
Poslovni vizum, izdan tujcu v skladu z zakonom, se šteje za osebno delovno dovoljenje.
Organ, ki izda tujcu poslovni vizum, mora o tem obvestiti Republiški zavod za zaposlovanje.
12. člen
Ne glede na določbo drugega odstavka 5. člena tega zakona, se lahko tujcu, ki ima status begunca v skladu s posebnimi predpisi, izda osebno delovno dovoljenje.
Ne glede na določbo drugega odstavka 5. člena tega zakona, se lahko izda osebno delovno dovoljenje tudi slovenskemu izseljencu ali njegovemu potomcu do tretjega kolena v ravni črti, ki nima slovenskega državljanstva.
Za osebe iz prejšnjih dveh odstavkov ne velja obveznost iz četrtega odstavka 6. člena tega zakona.
Osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena se vpišejo v seznam iskalcev zaposlitve pri Republiškem zavodu za zaposlovanje in imajo prednost zaposlitve pred drugimi tujci.
13. člen
Delovno dovoljenje preneha:
– s pretekom časa, za katerega je bilo izdano;
– s prenehanjem delovnega razmerja, če gre za delovno dovoljenje na vlogo delodajalca;
– z vrnitvijo dovoljenja, če gre za osebno delovno dovoljenje;
– z odvzemom.
14. člen
Delovno dovoljenje se odvzame:
– če je tujcu odpovedano prebivanje;
– če je tujcu izrečen varnostni ukrep izgona iz države ali varstveni ukrep odstranitve tujca;
– če je tujec odsoten iz Republike Slovenije več kot šest mesecev v nepretrganem trajanju, razen v primeru, ko je v tujino napoten z nalogom delodajalca ali je odsoten zaradi izobraževanja, bolezni, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka.
Osebno delovno dovoljenje se odvzame tudi v primeru krivdnega prenehanja delovnega razmerja v skladu s predpisi o delovnih razmerjih.
15. člen
Tujcu, ki mu je bilo odvzeto delovno dovoljenje, se lahko novo delovno dovoljenje izda po preteku dveh let od dneva dokončnosti odločbe o odvzemu delovnega dovoljenja, razen v primeru iz tretje alinee prvega odstavka prejšnjega člena, ko znaša ta čas eno leto.
16. člen
Tujcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu, če preneha delovno dovoljenje po prvi alinei 13. člena ali z odvzemom po prvem odstavku 14. člena tega zakona, z dnem prenehanja delovnega dovoljenja oziroma z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu delovnega dovoljenja.
17. člen
V postopkih po tem zakonu se uporabljajo predpisi o splošnem upravnem postopku.
Zoper odločbo Republiškega zavoda za zaposlovanje o izdaji ali o odvzemu delovnega dovoljenja je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za delo.
18. člen
Evidenco o izdanih delovnih dovoljenjih in tujcih, zaposlenih v Republiki Sloveniji, vodi Republiški zavod za zaposlovanje.
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, je dolžno Republiškemu zavodu za zaposlovanje na njegovo zahtevo posredovati podatke iz sedme in osme alinee prvega odstavka 63. člena zakona o tujcih (Uradni list RS, št.
1/91-I), ki jih zavod potrebuje v zvezi z izvajanjem tega zakona.
19. člen
Delodajalec je dolžan v roku 8 dni obvestiti Republiški zavod za zaposlovanje o vsaki sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja s tujcem.
20. člen
Minister, pristojen za delo, predpiše:
– natančnejša navodila o vsebini in obliki vloge iz 6. člena tega zakona;
– način vodenja evidence iz 18. člena tega zakona;
– način obveščanja iz 19. člena tega zakona.
KAZENSKE DOLOČBE
21. člen
Z denarno kaznijo najmanj 80.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delodajalec, če sklene delovno razmerje oziroma pogodbo o delu s tujcem brez delovnega dovoljenja (3. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 8.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pri delodajalcu.
Delodajalec posameznik, ki ne opravlja samostojne dejavnosti in ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 8.000 tolarjev.
22. člen
Z denarno kaznijo najmanj 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek delodajalec:
– če Republiškemu zavodu za zaposlovanje v predpisanem roku ne sporoči sklenitve ali prenehanja delovnega razmerja s tujcem (19. člen);
– če pisno ne seznani delavca z določbami tega zakona in posebej s posledico prenehanja delovnega razmerja (25. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 4.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pri delodajalcu.
Delodajalec posameznik, ki ne opravlja samostojne dejavnosti in ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 4.000 tolarjev.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
Državljani nekdanje SFRJ oziroma državljani drugih republik nekdanje SFRJ pridobijo osebno delovno dovoljenje za eno leto, če so na. dan uveljavitve tega zakona v Republiki Sloveniji:
– v delovnem razmerju za nedoločen čas in imajo manj kot 10 let delovne dobe v Republiki Sloveniji,
– v delovnem razmerju za določen čas,
– v delovnem razmerju za določen ali nedoločen čas kot dnevni delovni migranti,
– prijavljeni pri Republiškem zavodu za zaposlovanje ter prejemajo denarne prejemke v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
Državljani nekdanje SFRJ oziroma državljani drugih republik nekdanje SFRJ, razen oseb iz tretje alinee prejšnjega odstavka, ki so na dan uveljavitve tega zakona v Republiki Sloveniji v delovnem razmerju za nedoločen čas in imajo vsaj 10 let delovne dobe v Republiki Sloveniji, pridobijo osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas.
Osebe iz prejšnjih dveh odstavkov pridobijo osebno delovno dovoljenje, če zanj zaprosijo v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona.
24. člen
Osebe iz prejšnjega člena, ki so vložile vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po prvem odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I), pa jim je izdana negativna odločba, lahko pridobijo osebno delovno dovoljenje, če zanj zaprosijo v roku 90 dni od uveljavitve tega zakona oziroma od dokončnosti odločbe, če je postala odločba dokončna po uveljavitvi tega zakona.
Oseba, ki ji je bila v postopku za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije izdana negativna odločba po drugem ali tretjem odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ne more pridobiti delovnega dovoljenja.
25. člen
Delodajalec je dolžan najkasneje v roku 30 dni po uveljavitvi tega zakona pisno seznaniti delavce z določbami tega zakona in posebej s posledico, iz 26. člena tega zakona.
Republiški zavod za zaposlovanje je o določbah tega zakona v roku iz prejšnjega odstavka dolžan obvestiti osebe iz četrte alinee prvega odstavka 23. člena tega zakona.
Delavci s svojim podpisom potrdijo, da so bili seznanjeni z določbami tega zakona.
26. člen
Osebam iz 23. in prvega odstavka 24. člena tega zakona, ki ne zaprosijo za osebno delovno dovoljenje v predpisanem roku, delovno razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja.
Delodajalec lahko od delavca, ki ni državljan Republike Slovenije, zahteva dokazilo, da je zaprosil za osebno delovno dovoljenje. Za delavca, za katerega obstaja dvom glede državljanstva, pa lahko delodajalec od občinskega upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve, zahteva podatke o tem, ali je delavec državljan Republike Slovenije.
27. člen
Tujci, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona dovoljenje za sklenitev delovnega razmerja po zakonu o pogojih za sklenitev delovnega razmerja s tujimi državljani (Uradni list SFRJ, št. 11/78 in 64/89), ohranijo to dovoljenje tudi po uveljavitvi tega zakona do izteka dovoljenja za začasno prebivanje oziroma do izteka veljavnosti potnega lista.
28. člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o pogojih za sklenitev delovnega razmerja s tujimi državljani (Uradni list SFRJ, št. 11/78 in 64/89).
29. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 101-01/91-3/2
Ljubljana, dne 1. julija 1992.
Skupščina Republike Slovenije
Predsednik
dr. France Bučar l. r.
