Skupščina občine Žalec je na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90) in 141. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 46/86, 40/87 in Uradni list RS, št. 5/91) na skupnem zasedanju vseh treh zborov 28. 5. 1992 sprejela

S tem odlokom se v skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občine Žalec in v skladu z določbami družbenega plana občine Žalec za obdobje 1986 – 1990 sprejme zazidalni načrt Arnovski gozd, ki ga je izdelal Razvojni center-Inštitut za urejanje prostora Celje, pod številko projekta 002/91, v aprilu 1992.

Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje tekstualne opise, grafične priloge in soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti, ki se nanašajo na mejo ureditvenega območja in določajo pogoje za ureditev proizvodno-oskrbnega centra, prostorske ureditve, v zvezi z varovanjem in urejanjem dobrin splošnega pomena, rešitve v zvezi z varovanjem in izboljšanjem delovnega in bivalnega okolja in ureditev zelenih površin.

Opis meje po obodni parcelaciji:
Zazidalni načrt vključuje zemljišča, ki leže v treh katastrskih občinah: v k.o. Gorica, k.o. Leveč in k.o. Žalec in meri 33,11 ha. Meja ureditvenega območja teče po parcelnih mejah, oziroma le-te seka in se prične v jugovzhodnem vogalu obravnavanega območja, v osi regulirane struge potoka Vršca v oddaljenosti približno 5 m proti severu od meje med k.o. Žalec in k.o. Leveč. Od začetne točke dalje poteka meja proti severu po osi struge Vrščce po parc. št. 1506/4 k.o. Leveč in po parc. št. 1455/190 k.o. Žalec. 360 m od izhodiščne točke poteka meja po osi predvidene regulacije potoka Vršce in prečka parcele v k.o. Levec: 1455/101, 1455/102, 1455/103, 1455/ 104, 1455/105, 1455/106, 1455/107, 1455/108, 1455/109, 1455/110, 1455/111, 1455/112 (meja poteka delno po zahodnem delu te parcele), 1466/1, 1466/2 in 1467. Po 58 m poteka po parceli št. 1467 se meja obrne proti vzhodu in poteka vzporedno z robom bodoče avtoceste ter prečka naslednje parcele v k.o. Levec: 1465/2, 1463/2, 1458/1, 1455/23, 1455/22; v k.o. Gorica: 270, 272, 271 in 267/1. Ko doseže meja cesto Arja vas-Velenje prečka parc. št. 379/1 in se obrne proti jugu po vzhodnem delu te parcele, kjer doseže križišče cest Arja vas-Velenje in obvoznica Žalec-Arja vas. Cesto parc. št. 469 k.o. Gorica meja prečka in se obrne proti jugozahodu ob robu obvoznice Žalec-Arja vas t.j. ob južnih robovih parcel v k.o. Gorica št. 483 in v k.o. Leveč parc. št.ž 1518. Po 750 m se meja obrne proti severozahodu, prečka parc. št. 518 in 1455/42 k.o. Leveč in se zaključi v izhodiščni točki.

Ureditveno območje zazidalnega načrta je glede na namembnost namenjeno 3 osnovnim dejavnostim:
– regijski center prodajaln na severovzhodnem delu območja
– objekti in površine za proizvodne dejavnosti na severozahodnem delu območja
– objekti in površine obrtnih in servisnih dejavnosti na jugozahodnem delu območja.
Objekti so predvideni v prostorsko in funkcionalno zaključenih maksimalnih tlorisnih gabaritih, ki jih prekinjajo vmesne manipulativne površine, zelene površine s parkirnimi mesti in povezovalne ceste. Interne napajalne ceste se navezujejo na glavno prometnico, ki poteka v smeri sever-jug, le-ta pa preko novega priključka na žalsko obvoznico. Osrednji del območja je namenjen parkirišču.
Na jugovzhodni, vzhodni in severni strani ureditvenega območja se ohrani obstoječi gozdni pas v širini 40m-60m kot varovalni gozd. Predvidene pogozditve na vzhodu, pogozditve na mestih, kjer je gozd poškodovan ali se zaradi gradbenih del odstrani, se izvede z avtohtonimi drevesnimi vrstami.
Za kvalitetno izrabo območja je predvideno nadaljevanje regulacij Arnovskega potoka in potoka Vršca in izgradnja preostalih infrastrukturnih elementov.

Pred pričetkom vsake posamezne gradnje je obvezno izdelati detajlne geološke preiskave terena in določiti pogoje gradnje.
Za objekte so določeni maksimalni tlorisni gabariti, oziroma zunanje gradbene linije, kot jih narekujejo zahtevani odmiki (ceste, možnost organiziranje dovozov, varstveni pasovi).
Tehnološko-tehnične rešitve objektov morajo upoštevati smeri uvozov v objekte in na druga namensko opredeljena območja.
Pogoji za oblikovanje objektov:
Objekt regijskega centra RCP:
Namembnost:
– prodajalne vseh vrst
– gostinski lokali (možnost prenočitve)
– manjše prodajalne z izbrano ponudbo
– turistično-uslužnostne dejavnosti
– spremljajoče dejavnosti osnovnih programov. Maksimalni tlorisni gabarit: 180 m x 160 m Etažnost: pritličje + 1 etaža
Streha: razgibana streha s slemeni v različnih smereh in temno kritino
Način gradnje, konstrukcija in obdelava fasad naj bodo odraz funkcije in tehnologije v objektu, s poudarki na vhodnih fasadah.
Dovozi in vhodi: glavna dovoza za napajanje objekta sta na vzhodni in zahodni strani, glavna dohoda do osrednjega trga, s katerega so predvideni tudi vhodi v lokale, pa na severni in južni strani objekta.
Objekti proizvodnih dejavnosti P1 – P19:
Namembnost: proizvodno – skladiščna dejavnost
V območju smejo biti le takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na okolje, oziroma je morebitne negativne vplive možno z ustreznimi ukrepi preprečiti le-to pa dokazati z ustreznimi strokovnimi podlagami in soglasji, v fazi postopka pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja, kasneje pa s samo izvedbo objekta in tehnologijo.
Maksimalni tlorisni gabariti:
– P1: 60 m x 30 m
– P2 – P17: 45 m x 17 m
– P18 – P19: 100 m x 45 m
Etažnost: pritličje Streha: dvokapna, s smerjo slemena določeno v gradičnih prilogah in temno kritino.
Način gradnje: armirano-betonska gradnja z montažnimi elementi in vmesnimi polnilnimi stenami.
Fasada: gladka ploskev z dodatno profilacijo in posameznimi poudarki.
Dovozi in dostopi so predvideni s servisnih cest.
Objekti obrtnih dejavnosti 01 – 017:
Namembnost: obrtno – servisna dejavnost
Pred izdajo lokacijskih, oziroma gradbenih dovoljenj je potrebno izdelati ustrezne strokovne podlage in pridobiti vsa soglasja. Dovoljena je le takšna dejavnost, ki ne bo onesnaževala okolje, kar je treba dokazati v investicijskih elaboratih, projektni dokumentaciji in realizaciji objekta.
Maksimalni servisni gabariti:
– 01 – 02: 45 m x 45 m
– 03 – 09: 45 m x 30 m
– 010 (L): 45 m x 30 m
– 011 – 012: 45 m x 30 m
– 013: 30 m x 30 m
– 014 – 015: 45 m x 15 m
– 016 – 017: 40 m x 15 m
Etažnost:
– 01 – 015: pritličje
– 016 – 017: klet + pritličje
Streha: dvokapna, s smerjo slemena kot je določeno v grafičnih prilogah in temno kritino.
Način gradnje: armirano-betonska konstrukcija z montažnimi elementi in zidanimi vmesnimi stenami.
Fasada: gladke ploskve z dodatno profilacijo in dodatki.
Dostopi bodo urejeni iz atrijev, dovozi za napajanje objektov pa preko manipulacijskih dvorišč z internih dovoznih cest.

Tolerance:
Tlorisni gabariti: V zazidalnem načrtu so predvideni maksimalni tlorisni gabariti, ki jih je dovoljeno tudi pomanjšati, obvezno pa je upoštevati gradbene linije, ki so določene v grafični prilogi.
Višinski gabariti: Ni možna povečava višinskih gabaritov izven obsega, ki ga narekujejo:
– podana višinska kota pritličja posameznih objektov v ZN
– potrebna svetla višina posameznih etaž v objektu, ki je odvisna od tehnologije
– potrebna konstrukcijska višina stropov in strešne konstrukcije
– predpisane etažnosti za posamezne objekte. Višinski gabariti objektov obrtnih dejavnosti ne smejo presegati 7,20 m od kote 0,00 do kote slemena.
Funkcionalna zemljišča: V fazi realizacije je možno v skladu s potrebami tehnološkega procesa parcele združevati ali deliti na manjše funkcionalne enote.

Cestno omrežje:
– Ureditev glavnega dovoza do območja iz žalske obvoznice in ureditvijo križišča z vsemi zavijalnimi pasovi.
– Izgradnja notranjega cestnega omrežja: glavne napajalne ceste (A) in servisnih napajalnih cest (B, C, D in E), ki obkrožajo objekte, z izgradnjo mostne konstrukcije (I, F, G, H).
– Izgradnja zunanjih manipulativnih površin.
– Predviden je tudi urgentni dovoz po obstoječem priključku na žalsko obvoznico.
– Izgradnja parkirišč.

Vodnogospodarske ureditve:
– Prestavitev vodotoka Vršca proti vzhodu in nadaljevanje regulacije proti severu. v skladu s projektom NIVO Celje, št. 33/89:
– Nadaljevanje regulacije struge Arnovskega potoka proti severu do bodoče avtoceste.
– Odvod melioracijskih drenaž v Strugo Vršce.
– Primerno dreniranje površin na območju stare struge Vršce.
– Odvodnja eventualnih živih vod preko sistema drenaž v odprte vodotoke.

Kanalizacija: Komunalne vode:
– Izgradnja ločenega sistema kanalizacije.
– Za odvajanje odpadnih vod se zgradi zbirni kolektor, ki se v severnem delu Arje vasi priključi na že izveden kolektor Arja vas – ČN Kasaze.
– Fekalne odplake se odvajajo direktno v kolektor, pri odvajanju odpadnih vod iz proizvodnje in obrti pa je obvezno upoštevati naslednje pogoje:
• proizvodnja ali obrt z anorganskimi odplakami mora pred priključkom na javno kanalizacijsko omrežje odplake obvezno dokončno očistiti
• organsko onesnažene odplake morajo biti pred priključitvijo na javno kanalizacijo ustrezno predčiščene
• tehnološke odplake morajo biti ločeno vodene do objektov za čiščenje ali predčiščenje in ustrezno očiščene priključene na javno kanalizacijo
• v odplakah mora biti dosežena predpisana dopustna koncentracija škodljivih snovi (Uradni list SRS, št. 18/85)
• zagotoviti je kontrolo meritve količin in kvaliteto odpadne vode za posamezne objekte na priključku na kanalizacijsko omrežje podjetja morajo voditi kataster internega kanalizacijskega omrežja in naprav ter obratni dnevnik lastnih čistilnih naprav podjetja s skladišči za nevarne in škodljive snovi (kemikalije, barve, laki, razredčila, topila in podobno), morajo biti zgrajena v skladu s pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS. št. 3/79)
• za vse odpadne vode mora dati soglasje k lokaciji upravljalec ČN.
– Meteorne vode:
– Odvajanje meteornih vod preko zadrževalnikov meteornih vod v potoka Vršco in Arnovski potok.
– Meteorne vode onesnažene z naftnimi derivati morajo biti pred izpustom v meteorno kanalizacijo očiščene v lovilcih olj in maščob ter usedalnikih.

Preskrba z vodo: Sanitarna voda:
– Zagotovitev pitne in požarne vode s priključkom na obstoječi cevovod Plevna-Žalec DN 400 mm.
– Za priključitev območja ZN Arnovski gozd se zgradi dodatna akumulacijska celica V=500 m3 pri obstoječem rezervoarju Plevno.
– Ureditev krožnega sistema vodovoda.
– Zagotovitev protipožarne zaščite z nadzemnimi hidranti.
– Poglobitev obstoječega vodovoda Sp. Ložnica-Mala Pirešica pod dno predvidene regulacije struge Vršce.
– Pred priključitvijo posameznih porabnikov na javno vodovodno omrežje je potrebno pridobiti soglasje upravljalca vodovodnega omrežja.
Tehnološka voda:
– Izgradnja akumulacije oziroma zadrževalnikov na potoku, Vršca in industrijskega vodovoda do območja Arnovski gozd.
– Začasno je možna oskrba s tehnološko vodo iz površinskih odvodnikov.
– Količine tehnološke vode se merijo pri vseh uporabnikih z ustreznimi števci.

Električno omrežje:
– Izgradnja visokonapetostnega in nizkonapetostnega električnega omrežja.
– Postavitev tipiziranih montažnih transformatorskih postaj iz prefabriciranih betonskih elementov.
– Izgradnja omrežja javne razsvetljave.
– V zadnji etapi izgradnje severozahodnega dela območja Arnovskega gozda se demontira nizkonapetostni priključek.

Plin:
– Plin se bo uporabljal kot vir toplotne energije za potrebe ogrevanja, pripravo tople sanitarne vode in v manjši meri za tehnološke potrebe.
– Koncept oskrbe s plinom predvideva:
• prestavitev visokotlačnega odcepa plinovoda za industrijsko cono Juteks
• prigradnja odorirne naprave k MRP Juteks
• izgradnja plinskega omrežja v območju Arnovskega gozda.
– V idejnem projektu plinifikacije občine Žalec je potrebno dodatno preveriti lokacijo MRP, iz katere se bo napajalo plinsko omrežje zgrajeno na območju ZN Arnovski gozd.

Telefonsko omrežje:
– Navezava na telefonsko omrežje KATC Žalec
– Izgradnja telefonske kabelske kanalizacije z distribucijskim telefonskim omrežjem do razvodnih telefonskih omaric.

Odpadki:
– Zagotoviti zbiranje komunalnih odpadkov v kontejnerjih na vsakem proizvodnem ali servisnem območju in jih odvažati na centralno.odlagališče.
– Tehnologije morajo biti usmerjene v predelavo odpadkov v sekundarne surovine. Le-te je potrebno zbirati na določenih mestih in jih odvažati na zbirališče sekundarnih surovin.
– Morebitne posebne odpadke se mora odvažati na deponijo posebnih odpadkov.
– Na javnih površinah je potrebno postaviti zadostno število tipskih smetnjakov.

Osončenje:
– Pri lociranju objektov je pozornost usmerjena na zadostne odmike med objekti, kar omogoča enakomerno osončenje vseh objektov.
Za zmanjšanje količin škodljivih snovi, ki prekomerno onesnažujejo zrak je predvideno:
– izbor takih tehnologij, ki ne bodo kvarno vplivale na delovno in bivalno okolje ter bodo zagotovljeni vsi zaščitni ukrepi za preprečevanje neprijetnih in škodljivih emisij tako na delovnem mestu, kot v zunanjem okolju
– emisijske koncentracije škodljivih snovi v zraku ne smejo presegati dopustnih mej po odloku o normativih za skupno dovoljeno in za kritično koncentracijo škodljivih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 30/90), priporočajo pa upoštevanje polovičnih vrednosti za najvišje koncentracije škodljivih snovi v ozračje
– hortikulturna ureditev z ohranitvijo zaščitnega 40-60 m gozdnega pasu kot zaščita proti avtocesti na severu in protihrupna zaščita na jugovzhodni in vzhodni strani. Na vzhodnem delu je predvidena nova zasaditev gozdnega pasu v širini 40-60 m in dolžini 200 m
– pred vsako gradnjo je v fazi pridobitve lokacijskega dovoljenja obvezno predložiti ustrezne strokovne podlage o tem, da dejavnost ne vpliva kvarno na okolje in predpisana soglasja.
Za varovanje delovnega in bivalnega okolja pred prekomernim hrupom je obvezno izvesti vse aktivne in pasivne protihrupne ukrepe ob upoštevanju določil zakona o hrupu in odloka o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja (Uradni list SRS, št. 29/80). Maksimalno dovoljena ekvivalentna raven hrupa, ki velja za območje pretežno industrijskih in trgovskih središč 65,70,85 dB na dan oziroma 50, 70, 80 dB na noč.
S ciljem varovanja kakovosti vodotokov in vpliva na podtalnico je tehnološke odplake obvezno očistiti pred priključitvijo na kanalizacijo do stopnje, ko ne bodo škodovale kanalizacijskemu omrežju in ne postopkom čiščenja na biološki čistilni napravi. Manipulacijska dvorišča morajo biti izvedena z nepropustnim zgornjim ustrojem, onesnažene meteorne vode (olja, maščobe) pa se morajo odvajati v kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob, mehansko onesnažene meteorne vode pa preko usedalnikov v površinski odvodnik.
Nove tehnologije naj bodo usmerjene v predelavo odpadkov v sekundarne surovine. Zagotoviti pa je potrebno redno odvažanje vseh odpadkov iz območja ZN Arnovski gozd.

Pri gradnji objektov na območju ZN je obvezno upoštevati naslednje pogoje:
– površine se smejo uporabljati le za namene, ki jih določa ZN
– vsi objekti morajo biti priključeni na vse komunalne naprave, ki bodo zgrajene za obravnavano območje
– za potrebe ogrevanja je obvezna priključitev objektov na plinovodno omrežje
– obvezni so odmiki objektov od cest in sosednjih objektov, kot to določa ZN
– zunanje ureditve po posameznih segmentih morajo biti izvedene v skladu z ZN, ki je podlaga za projekte zunanje ureditve.

Znotraj obravnavanega območja velja v skladu z zakonom o naravni in kulturni dediščini splošna arheološka zaščita, pri opravljanju zemeljskih del pa je potreben občasen arheološki nadzor na stroške investitorja.

Pred pričetkom kakršnihkoli gradbenih del v območju ZN je obvezno pogozditi predel na vzhodu območja, kot nadomestni varstveni pas.
Krčitev gozda je dovoljena samo etapno. Pred sečnjo mora drevesa odkazati ustrezna strokovna služba.
Investitor ZN nosi stroške spremembe gozdnogospodarskega načrta.
Po končani gradnji se del gozda s katerim ne bo več možno gospodariti izloči iz gospodarjenja GG Celje in razglasi za gozd s posebnim namenom, hkrati pa se določi tudi upravljalec tega gozda.
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in infrastrukture je uporabiti za ureditev zelenic in nasipov.

Na objektu RCIP je za obravnavano območje predvidena namestitev sirene za javno obveščanje in alarmiranje obiskovalcev in zaposlenih. Povezava z občinskim centrom bo po obstoječih in predvidenih PTT zvezah.

Predvidena je gradnja dveh zaklonišč s po 200 zaklonilnimi mesti in odpornostne stopnje 10 N/cm2. Locirani sta v sklopu objektov proizvodnih in obrtnih dejavnosti. V času veljavnosti moratorija na zakon o obrambi in zaščiti se načrt zaklanjanja ne izvaja.

Izvedba ZN bo potekala po fazah:
I. faza:
– etapa a: izvedba glavnega cestnega priključka na žalsko obvoznico in regulacija Vršce na SZ delu območja
– etapa b: izvedba interne dovozne ceste v smeri sever-jug in nato cest B in D ter vzhodnega dela centralnega parkirišča
– etapa c: izvedba komunalne infrastrukture in energetskega omrežja, ki je predvideno za gradnjo v prvi fazi
– etapa d: gradnja objekta RCIP v smeri proti severu.
II. faza:
– etapa e: izgradnja ceste C in G s pripadajočimi parkirišči in dovoznimi priključki
– etapa F: nadaljevanje izgradnje komunalnega in energetskega omrežja
– etapa g: gradnja objektov 03-013 v smeri od severa proti jugu
III. faza:
– etapa h: gradnja ceste H in vzhodnega dela ceste E z dovoznimi priključki ter dograditvijo zahodnega dela centralnega parkirišča
– etapa i: dograditev komunalnega in energetskega omrežja
– etapa j: gradnja objektov proizvodnih dejavnosti P14-P19 v smeri od zahoda proti vzhodu, oziroma od juga proti severu.
IV. faza:
– etapa k: izvedba ceste F in zahodnega dela ceste E s pripadajočimi parkovnimi površinami in dovoznimi priključki
– etapa l: dograditev komunalnega in energetskega omrežja za objekte predvidene v tej fazi
– etapa m: gradnja objektov 01 – 02, 016 – 017 in P2 – P13 v smeri jug-sever.
V. faza:
– etapa n: izvedba dovozne ceste J, dograditev komunalnega in energetskega omrežja ter gradnja objekta P1.

Pri etapnosti izvajanja ZN je treba upoštevati še naslednje pogoje:
– vsaka faza mora biti zaključena, tako da lahko funkcionira kot samostojna enota
– v okviru posameznih faz je dovoljeno prepletanje posameznih etap
– začasna namembnost zemljišč, ki niso predvidena za izgradnjo oziroma spremembo namembnosti v prvi fazi, ostane do začetka ustrezne faze nespremenjena s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi, ki so nujni za nemoteno realizacijo predhodne etape.

Nadzor nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled vsem zainteresiranim pri pristojnem občinskem upravnem organu.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.