Ustavno sodišče je na predlog Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane v postopku za oceno ustavnosti odloka Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije o spremembi odloka o prenosu pristojnosti za določanje cen na izvršne svete skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti na seji dne 18. 6. 1992

Odlok o spremembi odloka o prenosu pristojnosti za določanje cen na izvršne svete skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list RS, št. 33/91-I) ni v neskladju z ustavo.

Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane je s predlogom začel postopek za oceno ustavnosti v izreku odločbe navedenega odloka. V predlogu navaja, da je z odlokom odvzeta pristojnost za določanje cen določenim proizvodom in storitvam na področju 10 – stanovanjsko-komunalne dejavnosti in urejanje naselja in prostora, ki so jo izvršni sveti občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti imeli na podlagi odloka o prenosu pristojnosti za določanje cen na izvršne svete skupščin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list RS, št. 2/91-I). Meni, da gre pri tem za odvzem pristojnosti, ki sodijo v delovno področje lokalnih skupnosti. To naj bi bilo v neskladju z določbo prvega odstavka 140. člena ustave, po kateri spadajo v pristojnost občine lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce občine. Glede na to, da morajo biti po določbi 153. člena ustave podzakonski akti v skladu tudi z ustavo, meni, da odlok, ki je bil sprejet po uveljavitvi ustave, ni. v skladu s prvim odstavkom njenega 140. člena.
Vlada Republike Slovenije se v odgovoru na predlog sklicuje na 5. člen zakona o cenah (Uradni list RS, št. 1/91-I), po katerem lahko za cene posameznih proizvodov in storitev predpiše ukrep določitve cen le ona sama. Navaja, da je na podlagi pooblastila iz 10. člena tega zakona v juniju 1991 sprejela odlok o prenosu pristojnosti za določanje cen na izvršne svete skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti, s čimer je prenesla v občinsko pristojnost med drugim tudi pristojnost za oblikovanje cen osnovnih komunalnih storitev in stanovanjskih najemnin. V odgovoru vlada nadalje navaja, da je zaradi priprav na sklenitev socialnega pakta med sindikati, Vlado Republike Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije, v katerem predstavljajo cene enega od pomembnih elementov, vlada z izpodbijanim odlokom umaknila pooblastilo, izdano občinam za določanje cen osnovnih komunalnih storitev in najemnin. S tem je bilo ponovno vzpostavljeno prvotno stanje glede pristojnosti za določanje cen, ki izhaja iz zakona o cenah.
Predlagateljevo mnenje, da mu je z izpodbijanim odlokom odvzeta pristojnost, ki sodi v delovno področje lokalnih skupnosti, kar naj bi ne bilo v skladu z določbo prvega odstavka 140. člena ustave, ni utemeljeno. Ustava zagotavlja lokalno samoupravo v Republiki Sloveniji, ki bo nadomestila dosedanji komunalni sistem, v katerem je bila občina samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost (prvi odstavek 183. člena ustave iz leta 1974). Ustava med drugim določa, da je občina samoupravna lokalna skupnost (prvi odstavek 139. člena), da se ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju, in da zakon tudi določi območje občine (tretji odstavek 139. člena). Po predhodnem soglasju občine ali širše samoupravne lokalne skupnosti lahko država z zakonom prenese na občino ali širšo samoupravno lokalno skupnost opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi sredstva (drugi odstavek 140. člena ustave).
Navedene ustavne določbe o lokalni samoupravi so toliko splošne, da jih ni mogoče realizirati brez ustrezne zakonske ureditve, ki jo tudi same izrecno predvidevajo; ta pa doslej še ni bila sprejeta. Dosedanji komunalni sistem še ni bil spremenjen v sistem lokalne samouprave. Slednji ni realiziran, ker še ni sprejeta zakonodaja, ki jo predvideva ustava v določbah 139. do 143. člena. Določbe predpisov, ki niso v skladu z ustavo, je po prvem odstavku 1. člena zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I) treba z njo uskladiti najkasneje do 31. 12. 1993. Sedanje občine in mesta torej še niso samoupravne lokalne skupnosti v smislu nove ustave, temveč v usklajevalnem obdobju njihovi organi še vedno opravljajo sedanje funkcije.
Po 173. členu ustave se določbe te ustave uporabljajo z dnem razglasitve, če v ustavnem zakonu za izvedbo te ustave ni drugače določeno. Peti člen ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije glede tega določa, da, dokler država ne prevzame državnih funkcij, ki jih je doslej opravljala občina, opravljajo te funkcije organi občine. Kaj sodi po ustavi v delovno področje lokalnih skupnosti in kaj med funkcije države, bo urejeno, z zakoni, zato bo šele takrat možno presojati tudi o tem, kam v tem smislu sodijo sporne pristojnosti po izpodbijanem odloku. Do takrat je torej možno presojati le skladnost tega odloka s tistimi določbami nove ustave, ki se glede na 173. člen ustave in glede na ustavni zakon za izvedbo ustave že uporabljajo. S temi določbami pa izpodbijani odlok ni v neskladju.
Ta odločba ne vključuje 2. člena izpodbijanega odloka, ki je prenehal veljati že dne 1. 2. 1992 na podlagi 9. člena odloka Vlade Republike Slovenije o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev in najemnin (Uradni list RS, št. 5/92).
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 160. člena ustave in 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji v sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec in dr. Lovro Šturm.