Na podlagi sklepa 13. seje zbora združenega dela, 13. seje zbora krajevnih skupnosti in 7. seje družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Center, z dne 30. marca 1992, je Statutarno pravna komisija Skupščine občine Ljubljana Center, na seji dne 14. aprila 1992, določila prečiščeno besedilo statuta občine Ljubljana Center.
Prečiščeno besedilo statuta občine Ljubljana Center obsega: statut občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 13/86) in spremembe in dopolnitve statuta občine Ljubljana Center (Uradni list RS, št. 13/92).
Št. 011-1/75
Ljubljana, dne 1. julija 1992.
Skupščina občine
Ljubljana Center
Predsednik
Statutarno pravne komisije
Marjan Lavrič l. r.
STATUT
OBČINE LJUBLJANA CENTER
(prečiščeno besedilo)
I. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Statut občine Ljubljana Center določa pravice in dolžnosti občine, način oblikovanja, organizacijo, pristojnosti in delo Skupščine občine Ljubljana Center, njenih organov in organov občine in druga vprašanja skupnega pomena.
Če statut ne določa drugače, se neposredno uporabljajo posamezne določbe ustave Republike Slovenije oziroma zakoni in drugi predpisi.
Statut občine sprejme skupščina občine.
2. člen
Občina Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu; občina) je pravna oseba. Občino kot pravno osebo zastopa predsednik izvršnega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
Sedež občine je v Ljubljani, Adamič-Lundrovo nabrežje 2 (Kresija).
3. člen
Območje občine je določeno z zakonom.
4. člen
Občan občine je vsak državljan Republike Slovenije, ki ima stalno prebivališče v občini.
5. člen
Občina ima lahko svoj praznik. Praznik občine določi skupščina občine z odlokom.
II. poglavje
URESNIČEVANJE OBLASTI OBČANOV
1. Krajevne skupnosti
6. člen
Delovni ljudje in občani, ki živijo ali delajo v delu občine, imajo pravico, da za uresničevanje skupnih interesov in potreb ustanovijo krajevno skupnost.
Krajevna skupnost se ustanovi v delu občine, kjer so pogoji za uresničevanje skupnih interesov in potreb občanov. Zato občani v delu občine lahko organizirajo krajevno skupnost, se združijo z drugo krajevno skupnostjo, ali del krajevne skupnosti priključijo k drugi krajevni skupnosti.
7. člen
Pobudo za ustanovitev ali prostorsko preoblikovanje krajevne skupnosti lahko da organ krajevne skupnosti, skupščina občine ali izvršni svet skupščine občine.
Javno razpravo o ustanovitvi ali spremembi območja krajevne skupnosti organizira krajevna skupnost, skupina občanov, politične stranke in organizacije.
Javna razprava traja najmanj dva meseca.
V javni razpravi se ugotovi ali so dane možnosti za ustanovitev ali spremembo območja krajevne skupnosti in ali obstajajo skupne potrebe oziroma interesi na ekonomskem, komunalnem, socialnem in kulturnem področju ter na področju varstva okolja in drugih področjih.
O ustanovitvi krajevne skupnosti, združitvi dveh ali več krajevnih skupnosti, izdvojitvi ali priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti, odločajo občani z območja vsake krajevne skupnosti, kjer nameravajo opraviti statusne spremembe, z referendumom, ki ga razpiše pristojni organ krajevne skupnosti.
8. člen
Krajevna skupnost ima svoj statut, ki določa organizacijo in delo krajevne skupnosti; sprejme ga pristojni organ krajevne skupnosti.
9. člen
Statuti krajevnih skupnosti v skladu z zakonom določajo pogoje in zadeve, o katerih neposredno odločajo občani v krajevnih skupnostih na zborih občanov ali z referendumom.
10. člen
Sredstva za opravljanje z ustavo in zakonom določenih nalog in za organizirano udeležbo pri upravljanju družbenih zadev v krajevnih skupnostih se zagotavljajo v skladu z zakonom iz sredstev proračuna občine.
Občina predpiše z odlokom osnove in merila za delitev sredstev, določenih v proračunu občine, med posamezne krajevne skupnosti na območju občine.
Za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov lahko krajevna skupnost pridobiva sredstva tudi s prostovoljnimi prispevki podjetij in drugih organizacij in skupnosti, samoprispevkom in na druge načine.
2. Neposredno odločanje v občini
11. člen
Oblike osebnega izjavljanja občanov so zbori občanov v krajevnih skupnostih in referendum.
12. člen
Razpis referenduma v občini predlaga krajevna skupnost, politična stranka ali organizacija.
O predlogu za razpis referenduma mora skupščina občine odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referendum razpiše ali zavrniti predlog za razpis.
O svoji odločitvi mora skupščina občine obvestiti predlagatelja.
13. člen
Skupščina občine lahko razpiše referendum, na katerem se občani neposredno odločajo o posameznem vprašanju ali pa se vnaprej izjavijo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti.
Skupščina občine mora razpisati referendum za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka in javnega posojila.
Razen v primerih iz drugega odstavka, mora skupščina občine razpisati referendum, kadar to zahteva posamezen zbor skupščine, občine ali najmanj ena tretjina krajevnih skupnosti v območju občine.
Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena in biti mora jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma.
3. Javna razprava
14. člen
Skupščina občine na pobudo posameznega zbora, izvršnega sveta skupščine občine, krajevne skupnosti ali Skupščine mesta Ljubljane predloži vprašanja, ki zadevajo interese občanov v občini in mestu, v javno razpravo.
15. člen
Skupščina občine je pred sprejetjem dolžna dati v javno razpravo osnutke statuta občine, razpis javnega posojila, samoprispevka in druga vprašanja, za katera tako določa zakon.
16. člen
Predlagatelj gradiva, ki je dano v javno razpravo, je dolžan: javno objaviti osnutek akta ali gradiva oziroma zagotoviti, da so delovni ljudje in občani z njim pravočasno seznanjeni; obrazložiti osnutek in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem; določiti rok za javno razpravo; zagotoviti zbiranje vseh mnenj, stališč in predlogov iz javne razprave in njihovo strokovno obdelavo; obravnavati predloge, stališča in mnenja iz javne razprave in se do njih opredeliti in obvestiti udeležence javne razprave o stališčih do predlogov iz javne razprave.
III. poglavje
PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE
17. člen
V občini občani zlasti:
– zagotavljajo uresničevanje in varstvo svoboščin, pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov;
– varujejo zakonitost, organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo;
– zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti (narodnih manjšin);
– zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane;
– spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj, določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje skupne potrebe;
– skrbijo za varstvo in izboljšanje človekovega okolja ter skrbijo za varstvo prostora;
– zagotavljajo varstvo mater, otrok in družine, varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov ter borcev in žrtev fašističnega nasilja ter skrbijo za zdravstveno varstvo in socialno varstvo občanov;
– razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje otrok in mladine ter izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje in delovanje kulturno-prosvetnih organizacij in društev ter za varstvo naravne in kulturne dediščine ter spominskih obeležij;
– organizirajo in uresničujejo obrambo ter zaščito ljudi ter premoženja;
– zagotavljajo materialne pogoje za delo in razvoj krajevne skupnosti;
– uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in mestom Ljubljana ter družbenopolitičnimi skupnostmi.
18. člen
Občani zagotavljajo skladen razvoj občine in mesta tako, da v občini uresničujejo svoje skupne in neposredne interese, ki jih ustava, zakoni in ta statut nalagajo občini kot temeljni družbenopolitični skupnosti, razen tistih, ki jih v celoti ali po posameznih področjih začasno ali trajno z odlokom prenesejo v pristojnost mesta Ljubljane.
1. Načrtovanje
19. člen
Občina v okviru pristojnosti, določenih z ustavo Republike Slovenije in na podlagi zakona oblikuje, sprejema in uresničuje razvojne akte.
Razvojne načrte občine sprejme skupščina občine.
20. člen
Občina v okviru mesta Ljubljane, v skladu z ustavo Republike Slovenije in s tem statutom, uresničuje načrtovanje in usmerjanje družbenega razvoja na svojem območju tudi tako, da oblikuje svoje razvojne usmeritve in jih usklajuje s potrebami in možnostmi razvoja drugih občin na območju Ljubljane; na tej podlagi sodeluje pri oblikovanju razvojnih usmeritev mesta Ljubljane in daje pobude ter predloge za spremembe in dopolnitve razvojnih aktov mesta Ljubljane.
21. člen
Občina se v okviru mesta Ljubljane lahko dogovori za oblikovanje, sprejemanje in uresničevanje skupnega razvojnega načrta občin in mesta Ljubljane.
2. Javna poraba
22. člen
Sredstva za financiranje javne porabe se oblikujejo in razporejajo v okviru skupne bilance sredstev občin in mesta, v skladu z dogovorom o oblikovanju in razporejanju sredstev za financiranje javne porabe v občinah in mestu Ljubljane, ki ga sprejmejo skupščine občin in mesta Ljubljane na podlagi letnih razvojnih načrtov.
23. člen
Občina izkazuje prihodke in njihovo razporeditev v proračunu občine.
Sredstva občinskega proračuna se uporabljajo za financiranje občinskih organov, sofinanciranje političnih organizacij ali strank, družbenih organizacij in društev, za izvajanje nalog na področju družbenih dejavnosti, gospodarske infrastrukture, za intervencije v gospodarstvu, financiranje delovanja krajevnih skupnosti, za zagotovitev materialnih pravic udeležencev vojne, za obrambo in zaščito ter za druge obveznosti občine, ki jih določa zakon ali odlok občinske skupščine.
Občina Ljubljana Center lahko ustanavlja sklade za financiranje določenih razvojnih in drugih skupnih družbenih potreb.
24. člen
Uporabnikom občinskega proračuna se določajo sredstva za delo glede na naravo, vrsto in zahtevnost del in nalog, ki jih imajo na podlagi ustave, zakona ali drugih predpisov in so določene z njihovim delovnim programom. O izvajanju programa dela in o porabi sredstev morajo organi in organizacije poročati skupščini na njeno zahtevo, vendar najmanj enkrat letno.
25. člen
Občina lahko z odlokom, po posameznih področjih začasno prenese zadovoljevanje javne porabe na mesto Ljubljana.
3. Varstvo pravic udeležencev vojne
26. člen
Občina namenja v skladu z zakonom posebno skrb udeležencem NOV in drugih vojn, civilnim invalidom vojne in žrtvam fašističnega nasilja z zagotavljanjem priznavalnin in drugih oblik družbene pomoči.
4. Urejanje prostora in varstvo okolja
27. člen
Delovni ljudje in občani vplivajo na urejanje prostora tako, da sodelujejo v javni razpravi o prostorskih sestavinah in planskih aktih ter prostorskih izvedbenih aktih.
Občina presoja o možnostih in pogojih za razvoj dejavnosti v prostoru ter usklajeno namensko rabo prostora, pogojih za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje ter možnostih in načinu pri dobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč.
5. Obramba in zaščita
28. člen
Občina v mejah svoje pristojnosti in v skladu z zakonom izvršuje svoje pravice in dolžnosti na področju obrambe in zaščite.
IV. poglavje
SKUPŠČINA OBČINE
1. Položaj in sestava
29. člen
Skupščina občine je v okviru pravic in dolžnosti, ki jih določajo ustava, zakon in ta statut, najvišji organ oblasti in upravljanja v občini.
Skupščina občine izvršuje svoje pravice in dolžnosti na podlagi ustave Republike Slovenije, zakonov in tega statuta.
30. člen
Skupščino občine sestavljajo:
– zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih ljudi v podjetjih, zavodih in drugih organizacijah in skupnostih, drugih oblikah opravljanja dejavnosti ter delovnih ljudi, ki delajo v kmetijstvu, obrti in samostojnih poklicih,
– zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov občanov v krajevnih skupnostih in
– družbenopolitični zbor kot zbor delegatov občanov.
Zbor združenega dela šteje 27 delegatskih mest, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor pa po 28 delegatskih mest.
2. Delegati
31. člen
Delegat v zboru ima pravico dajati pobudo ali predlog; naj zbor obravnava oziroma uredi posamezna vprašanja ali sprejme določene ukrepe na posameznih družbenih področjih, in opozoriti na vprašanja, ki se nanašajo na izvrševanje politike in aktov skupščine občine, izvršnega sveta in upravnih organov.
Delegat v zboru ima pravico obrniti se na izvršni svet ali na upravne organe z vprašanji, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti.
Delegat v zboru ima pravico zahtevati od funkcionarja, ki vodi upravni organ ali strokovno službo, pojasnila o zadevah, ki so na dnevnem redu seje zbora ali se za sejo pripravljajo, kot tudi podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v skupščini občine.
Delegat v zboru ima pravico zahtevati pojasnila in obvestila od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov delovnih teles skupščine in zborov.
32. člen
Delegat v zboru ima pravico predlagati, da zbori in delovna telesa zahtevajo od pristojnih organov, podjetij, zavodov in drugih pravnih oseb obvestila o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina občine, o izvrševanju odlokov in drugih aktov skupščine in o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena.
33. člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru ali v skupščini, katere član je.
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora nad pet let.
3. Pristojnosti in delo zborov
34. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo vprašanja iz pristojnosti skupščine občine in o njih odločajo enakopravno na skupnem ali na ločenih zasedanjih oziroma na skupni seji.
35. člen
Na ločenih zasedanjih zborov delegati razpravljajo in odločajo o vprašanjih, za katera so zbori enakopravno pristojni.
Vprašanja iz enakopravne pristojnosti lahko zbori skupščine občine obravnavajo tudi na skupnem zasedanju s tem, da razpravljajo skupaj, odločajo pa posamično po zborih.
O vprašanjih, ki so skupnega pomena za vse zbore, zbori razpravljajo in odločajo skupaj na skupni seji.
36. člen
Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Odloke, splošne akte in druge odločitve sprejemajo zbori posamično ali na skupnem zasedanju z večino glasov navzočih delegatov v zboru, razen statuta občine, ki ga sprejemajo z večino glasov vseh delegatov v zboru.
Na skupni seji zbori veljavno sklepajo, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora, odločitve pa sprejemajo z večino glasov vseh navzočih delegatov, oziroma z večino glasov delegatov vseh zborov.
37. člen
Vsak zbor skupščine občine samostojno:
– voli in razrešuje predsednika in namestnika predsednika zbora;
– odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru;
– imenuje sekretarja zbora.
Če posamezni zbor tako sklene, lahko določeno vprašanje iz pristojnosti skupščine obravnava na ločeni seji.
Vsak posamezni zbor lahko zahteva poročilo oziroma pojasnilo o posameznem vprašanju od izvršnega sveta ali od funkcionarjev, ki vodijo občinske upravne organe in strokovne službe.
38. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno na skupnem zasedanju
a) spremljajo, usmerjajo in nadzorujejo:
– temeljne cilje družbenega, ekonomskega in socialnega razvoja občine;
– razvoj in uresničevanje z ustavo določenega političnega sistema;
– učinkovitost delovanja, ciljev in nalog obrambe in zaščite;
– uresničevanje in varstvo svoboščin ter pravic človeka in občana;
– zakonitost dela podjetij, zavodov in drugih organizacij, če tako določa zakon;
– delo in poslovanje skladov za financiranje razvojnih in drugih skupnih družbenih potreb;
– uresničevanje razvojnih in drugih aktov občine in mesta;
– delo izvršnega sveta ter občinskih upravnih organov in strokovnih služb;
b) odločajo:
– o razpisu referenduma, občinskega samoprispevka in javnega posojila ter o izdaji vrednostnih papirjev;
– o vprašanjih varovanja človekovega okolja in prostora;
– o prevzemu jamstva in drugih premoženjsko pravnih razmerjih v občini;
– o vprašanjih, ki se nanašajo na razvoj drobnega gospodarstva v občini;
– o ustanovitvi in prenehanju javnih podjetij in zavodov;
– o ustanavljanju skladov, za financiranje razvojnih in drugih skupnih družbenih potreb;
c) sprejemajo:
– statut občine in poslovnik skupščine občine
– razvojne akte občine;
– odloke in druge akte, ki se nanašajo na:
– načrtovanje;
– proračun občine, spremembe in dopolnitve proračuna, zaključni račun o izvršitvi proračuna občine;
– usklajevanje javne porabe občin in mesta Ljubljane;
– področje davkov, taks in drugih dajatev;
– merila za delitev proračunskih sredstev za delo krajevnih skupnosti;
– organizacijo, delo in pristojnosti izvršnega sveta skupščine občine ter občinskih upravnih organov in strokovnih služb;
– organizacijo in delo sekretariata skupščine občine;
– obrambo in zaščito;
– organizacijo in izvrševanje ukrepov za zaščito in reševanje;
– skrb za udeležence vojne;
– ustanavljanje in organizacijo občinskih in medobčinskih organov in služb;
– urejanje pravic in dolžnosti občanov, podjetij, zavodov in drugih organizacij, če to določa zakon;
– uresničevanje interesa občanov pri opravljanju posameznih dejavnosti;
č) odpravljajo in razveljavljajo:
– predpise in splošne akte izvršnega sveta skupščine občine, če so ti v nasprotju z ustavo, zakoni ali tem statutom;
d) dajejo soglasje:
– k statutom ali pravilom podjetij, zavodov in drugih organizacij, če to določa zakon;
– k imenovanju in razrešitvi poslovodnih organov, kot to določa zakon.
e) opravljajo druge naloge, ki jih določa ta statut.
39. člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
a) odločajo:
– o uvedbi postopka za spremembo statuta občine in poslovnika skupščine občine;
– o pobratenju oziroma prijateljskem sodelovanju z drugimi občinami in mesti;
– o podelitvi priznanj občine;
b) volijo in razrešujejo:
– predsednika in podpredsednika skupščine občine;
– predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta skupščine občine;
c) imenujejo in razrešujejo:
– sekretarja skupščine občine;
– funkcionarje občinskih upravnih organov;
– občinsko volilno komisijo;
– predsednike, namestnike- predsednikov in člane delovnih teles skupščine občine;
– komandirja in namestnike komandirja policijske postaje;
– delegate skupščine občine v organih upravljanja podjetij, zavodov in drugih organizacij, katerih ustanoviteljica je skupščina občine, če je tako določeno z zakonom;
– predstavnike občinske skupščine v organih in drugih delovnih telesih v občini in v mestu;
č) odločajo o soglasju k aktom iz pristojnosti, prenesenih na Skupščino mesta Ljubljane:
– k odločitvi o razpisu referenduma, samoprispevka in posojila v Ljubljani;
– razvojnim aktom mesta Ljubljane;
– programu, finančnemu načrtu in poročilom na področju družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture;
– odlokom o ustanovitvi skladov, potrditvi njihovih programov in nalog, finančnih načrtov in zaključnih računov;
– poročilom upravnih odborov skladov o delu in opravljenih nalogah in ustreznim predpisom;
– k odločitvam o združevanju sredstev mesta z drugimi občinami izven mesta Ljubljane ter o ustanovitvi, prenehanju in organiziranju skupnih organov organizacij in služb za opravljanje zadev, ki so skupnega pomena;
– k ustanavljanju javnih podjetij, zavodov ter organizacij, ki so skupnega pomena za mesto Ljubljana.
4. Volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine, predsednikov in namestnikov predsednikov zborov ter predsednika in članov izvršnega sveta skupščine občine
40. člen
Skupščina občine ima predsednika in podpredsednika, ki ju za štiri leta, na tajnih volitvah, volijo delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora na skupni seji.
Kandidate za predsednika in. podpredsednika skupščine lahko predlaga najmanj 10 delegatov enega ali več zborov, izmed izvoljenih delegatov skupščine.
Posamezni delegat lahko podpre samo en predlog kandidata za predsednika in en predlog kandidata za podpredsednika skupščine občine.
Predlog kandidature se vloži pisno pri občinski volilni komisiji ali delovnem predsedstvu na skupni seji. Predlogu s kratko obrazložitvijo mora biti priloženo pisno soglasje kandidata, da sprejema kandidaturo in seznam podpisnikov predloga z njihovimi podpisi.
Kandidati za predsednika skupščine občine predložijo in predstavijo svoj program v skupščini pred volitvami.
Za predsednika oziroma podpredsednika skupščine je izvoljen tisti kandidatski je na tajnih volitvah na skupni seji vseh zborov, dobil večino glasov navzočih delegatov vseh zborov.
Če v prvem krogu glasovanja noben izmed kandidatov ni dobil predpisanega števila glasov navzočih delegatov, se glasovanje ponovi za tista kandidata, ki sta dobila največje število glasov oziroma za tiste, ki so dobili enako število glasov.
Če tudi v drugem krogu glasovanja nobeden izmed predlaganih kandidatov za predsednika ali podpredsednika skupščine ni dobil večine glasov navzočih delegatov, se postopek predlaganja istih kandidatov ponovi samo še na naslednji skupni seji zborov, ki mora biti sklicana najkasneje v 7 dneh.
Če predsednik ali podpredsednik skupščine nista izvoljena, skliče ponovno, skupno sejo dotedanji predsednik skupščine občine.
41. člen
Vsak zbor skupščine občine ima predsednika in namestnika, predsednika zbora, ki sta voljena na tajnih volitvah za 4 leta, izmed delegatov zbora.
Kandidate za predsednika in namestnika zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora lahko predlaga najmanj 5 delegatov ustreznega zbora.
Posamezni delegat lahko podpre samo en predlog kandidata za predsednika in samo en predlog kandidata za namestnika predsednika zbora.
Predlog kandidature se vloži pisno pri občinski volilni komisiji ali delovnem predsedstvu na seji zbora. Predlogu s kratko obrazložitvijo mora biti priloženo pisno soglasje kandidata, da sprejema kandidaturo in seznam podpisnikov predloga z njihovimi podpisi.
Postopek volitev predsednika in namestnika predsednika zbora je enak postopku volitev predsednika in podpredsednika skupščine.
42. člen
Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov in člani, ki so voljeni za štiri leta, na tajnih volitvah na skupni seji vseh zborov.
Kandidate za predsednika izvršnega sveta lahko predlaga najmanj deset delegatov enega ali več zborov.
Posamezni delegat lahko podpre samo en predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta.
Predlog kandidature se vloži pisno pri občinski volilni komisiji ali delovnem predsedstvu na skupni seji. Predlogu s kratko obrazložitvijo mora biti priloženo pisno soglasje kandidata, da sprejema kandidaturo in seznam podpisnikov predloga z njihovimi podpisi.
Kandidati za predsednika izvršnega sveta predložijo in predstavijo svoj program v skupščini pred volitvami.
Postopek volitev kandidata za predsednika izvršnega sveta je enak postopku volitev predsednika in podpredsednika skupščine.
43. člen
Število podpredsednikov in članov izvršnega sveta določi skupščina ob vsakokratni izvolitvi izvršnega sveta, na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta.
Kandidata za podpredsednika in listo kandidatov za člane izvršnega sveta predloži kandidat za predsednika izvršnega sveta.
O listi kandidatov za člane izvršnega sveta z njegovim predsednikom se glasuje tajno kot o celoti.
Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če je za predloženo listo glasovala večina navzočih delegatov vseh zborov skupščine.
Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih. V tem primeru se volitve opravijo za posameznega člana izvršnega sveta.
44. člen
Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik in podpredsednik skupščine, predsedniki in namestniki predsednikov njenih zborov, predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta ter funkcionarji občinskih upravnih organov, ki jih imenuje občinska skupščina, slovesno izjavo in jo podpišejo.
Slovesna izjava se glasi:
"Izjavljam, da bom ravnal(a) po ustavi in zakonih Republike Slovenije in statutu občine Ljubljana Center ter da bom vestno in odgovorno opravljal(a) svojo dolžnost."
45. člen
Postopek v zvezi z razrešitvijo funkcionarjev skupščine občine in drugih funkcionarjev, ki jih voli ali imenuje skupščina je enak postopku za predlaganje kandidatov in volitve. V poslovniku skupščine občine so urejena tudi vsa vprašanja v zvezi s prenehanjem mandata pred potekom mandatne dobe funkcionarjem.
5. Predsednik in podpredsednik skupščine in predsedniki zborov
46. člen
Predsednik skupščine skrbi za izvajanje statuta in skupščinskega poslovnika; skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov, v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini; podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme skupščina občine, razen tistih, ki jih sprejema posamezni zbor.
Predsednik skupščine sklicuje in vodi skupno sejo ter skupno zasedanje vseh zborov skupščine, daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela.
Predsednik skupščine predstavlja skupščino in občino Ljubljana Center kot družbenopolitično skupnost in opravlja druge zadeve, ki jih določa skupščinski poslovnik.
47. člen
Če je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča podpredsednik ali eden od predsednikov zborov, ki ga določi predsednik skupščine.
48. člen
Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora; skrbi da zbor dela po statutu in poslovniku; skrbi za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v zboru in skupščini občine; podpisuje akte. ki jih samostojno sprejema zbor, in opravlja druge zadeve, ki so mu dane s skupščinskim poslovnikom.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine občine, izvršni svet skupščine občine ali najmanj petina delegatov zbora.
Če predsednik zbora ne skliče seje zbora, ki bi jo po termi statutu moral sklicati, jo lahko skliče ena petina delegatov ali predsednik skupščine občine.
Predsednik in podpredsednik skupščine odgovarjata skupščini, predsedniki in namestniki predsednikov zborov pa zboru, ki jih je izvolil.
49. člen
Predsedniku in podpredsedniku skupščine ter predsednikom in namestnikom predsednikov zborov preneha funkcija, če jim pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni, preneha mandat delegata.
50. člen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov:
– načrtujejo in obravnavajo delo skupščine in njenih zborov,
– obravnavajo vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles skupščine občine,
– sodelujejo z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi v Republiki Sloveniji,
– sodelujejo z delegati in njihovimi klubi delegatov,
– skrbijo za izvajanje statuta občine in poslovnika skupščine.
– usklajujejo delo zborov in predlagajo rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, ki imajo skupen pomen za zbore,
– spremljajo delo delovnih teles in obravnavajo z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z delom teh teles.
– predlagajo potrebna sredstva, ki naj bodo v predlogu občinskega proračuna zagotovljena za delo skupščine in sekretariata skupščine,
– dajejo soglasje k pravilniku o sistemizaciji del in nalog sekretariata skupščine,
– opravljajo druge zadeve, določene s statutom občine in poslovnikom skupščine.
Pri njihovem delu sodelujejo sekretar skupščine, predsednik izvršnega sveta in, glede na obravnavano gradivo, posamezni predsedniki skupščinskih komisij.
6. Sekretariat skupščine občine
51. člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih, organizacijskotehničnih in drugih opravil, v zvezi z delovanjem skupščine občine, njenih zborov, delovnih teles, delegatov ter za sodelovanje s klubi delegatov, ima skupščina občine sekretariat skupščine.
Sekretariat skupščine občine vodi sekretar skupščine občine, ki ga imenuje skupščina občine, na predlog komisije za volitve in imenovanja, za štiri leta in je lahko ponovno imenovan.
Organizacijo in delovno področje sekretariata skupščine občine določi skupščina "občine z odlokom.
7. Delovna telesa skupščine in zborov
52. člen
Skupščina občine in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa.
Naloge, način dela in sestavo ter ustanovitev delovnih teles iz prejšnjega- odstavka določi skupščina občine s poslovnikom, lahko se ustanovijo tudi s posebnim sklepom skupščine.
V. poglavje
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE
53. člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) je kolegijski izvršilni organ skupščine občine.
Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine odgovoren skupščini občine:
1. za stanje v občini;
2. za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov ter odlokov in drugih aktov, stališč in sklepov skupščine občine;
3. za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov.
Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost z izvrševanjem pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi, zakonu in tem statutu.
54. člen
Naloge izvršnega sveta pri uresničevanju njegove funkcije in odgovornosti so:
1. Odgovarja za stanje v občini.
V ta namen:
– izvaja politiko skupščine občine;
– pripravlja osnutke in predloge odlokov ter drugih splošnih in razvojnih aktov, ki jih sprejema skupščina občine;
– daje mnenje k predlogom odlokov ter drugim splošnim aktom in razvojnim dokumentom, ki jih predlagajo skupščini občine drugi pooblaščeni predlagatelji;
– sklepa dogovore in pogodbe, za katere je pooblaščen in spremlja njihovo izvajanje;
– opozarja organe, organizacije, podjetja in skupnosti v občini o stanju, pojavih in gibanjih, pomembnih za uresničevanje njihovega, z ustavo določenega položaja v družbi;
– izvršuje proračun občine;
– odloča o premoženjsko-pravnih zadevah, če ni glede posameznih vprašanj drugače določeno;
– izvršuje ustanoviteljske pravice do javnih podjetij in zavodov, katerih ustanovitelj je občina;
– odobrava odpise družbenih obveznosti občanov.
2. Skrbi za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov.
V ta namen:
– izvaja nadzor nad zakonitostjo dela podjetij in drugih organizacij;
– nadzoruje in zagotavlja izvrševanje odlokov ter drugih splošnih aktov in razvojnih aktov skupščine;
– izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine;
– sodeluje pri pripravi splošnih aktov mesta, kadar je za njihov sprejem potrebno soglasje občine;
– usmerja in povezuje izdelavo načrtov za delovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti v neposredni vojni nevarnosti ali v vojni;
– oblikuje in izvaja akte s področja obrambe in zaščite;
– imenuje delegate občine v organe upravljanja javnih podjetij in zavodov, če zakon izrecno ne določa, da jih imenuje skupščina občine;
– imenuje delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti.
3. Usmerja in usklajuje delo upravnih organov. V ta namen:
– obravnava periodična in letna poročila o delu upravnih organov;
– sprejema ukrepe za učinkovitejše delo upravnih organov;
– predlaga skupščini občine ustanovitev, združitev ali odpravo posameznih upravnih organov in strokovnih služb;
– sprejema splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo del in nalog v upravnih organih;
– daje soglasje k aktom o organizaciji in delu ter sistemizaciji del in nalog občinskih upravnih organov;
– imenuje višje upravne delavce, na predlog predstojnika;
– daje soglasje k imenovanju delavcev s posebnimi pooblastili, ki jih imenuje predstojnik;
– odloča o sporu o pristojnosti med občinskimi upravnimi organi;
– določa delovni čas, njegovo trajanje in razporeditev v upravnih organih;
– opravlja druge zadeve, določene z ustavo in zakonom in tem statutom.
Izvršni svet o svojem delu redno poroča skupščini občine.
55. člen
Izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti organizira in krepi sodelovanje z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane pri opravljanju zadev in nalog skupnega pomena za mesto in občine in z izvršnimi sveti skupščin ljubljanskih občin.
56. člen
Delegati v skupščini in njenih zborih in delovnih telesih imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta pojasnila, mnenja, stališča ter strokovne in druge ocene o vprašanjih, o katerih bo skupščina občine odločala.
57. člen
Izvršni svet je dolžan v roku, določenem s skupščinskim poslovnikom, odgovoriti na vprašanja delegatov o izvrševanju svojih pravic in dolžnosti, o sprejetih ukrepih, za katere je pooblaščen in o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na njegovo delo, na delo upravnih organov in na uresničevanje njegove odgovornosti do skupščine.
Če izvršni svet ne ukrepa pravočasno in ne predlaga ustreznih ukrepov za urejanje posameznih vprašanj, za katere je tako zahtevala skupščina ali njen zbor, se lahko začne postopek za ocenitev njegovega dela.
58. člen
Predsednik izvršnega sveta vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi za izvajanje statuta, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje in jim predseduje, spremlja in skrbi za izvajanje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet.
Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna, za opravljanje te naloge, pa lahko pooblasti člana izvršnega sveta.
Predsednika izvršnega sveta v njegovi odsotnosti ali daljši zadržanosti nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta. Predsednik izvršnega sveta lahko pooblasti enega ali več članov izvršnega sveta, da ga nadomeščajo v posameznih pravicah in dolžnostih.
59. člen
Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na seji.
Izvršni svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov izvršnega sveta.
Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov.
60. člen
Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej skupščine občine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dati mnenja k osnutkom predpisov, kakor tudi o drugih vprašanjih s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
61. člen
Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje smernic in stališč izvršnega sveta o vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, ki jih vodijo.
Člani izvršnega sveta so za izvajanje politike skupščine občine ter smernic in stališč izvršnega sveta, ki jim jih poveri izvršni svet, odgovorni skupščini občine in izvršnemu svetu.
Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost poročati izvršnemu svetu o problematiki na delovnem področju, za katero so odgovorni in dajati pobude in predloge za urejanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta.
Vsak član izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve izvršnega sveta.
62. člen
Član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, sodelovati v obravnavi ter odločati, dati pobudo za pripravo odlokov, predpisov in drugih splošnih aktov, za katere je pristojen izvršni svet, predlagati izvršnemu svetu, da določa načelna stališča in smernice za delo upravnih organov.
63. člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanje določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta skupščine občine, ki je predlagan za sprejem, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drugi splošni akt, katerega sprejem predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Na predlog najmanj desetih delegatov kateregakoli zbora skupščine občine, se uvede postopek zaupnice izvršnemu svetu skupščine občine.
Po obravnavi se pristopi k tajnemu glasovanju o zaupnici oziroma nezaupnici.
Če skupščina občine izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je dolžan odstopiti.
64. člen
Izvršni svet izdaja odredbe, pravilnike, navodila, sklepe in odločbe.
Za izvrševanje odlokov in drugih aktov skupščine občine izdaja izvršni svet odredbe, pravilnike in navodila.
Z odredbo, pravilnikom in navodilom izvršni svet podrobneje ureja in razčlenjuje razmerja, določena z odlokom ali drugim aktom skupščine občine.
Izvršni svet izdaja odločbe v upravnem postopku, kadar je za to pooblaščen z zakonom in drugim predpisom.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep.
65. člen
Najmanj deset delegatov lahko zahteva, naj se obravnavajo posamezna vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
66. člen
Izvršni svet lahko odstopi kolektivno:
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.
Izvršni svet, predsednik oziroma njegov član. imajo pravico svoj odstop obrazložiti.
67. člen
Če odstopi predsednik izvršnega sveta, če izvršni svet odstopi kolektivno ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, ostane izvršni svet v svoji funkciji do izvolitve novega izvršnega sveta.
68. člen
Organizacijo in delovno področje strokovne službe izvršnega sveta določi občinska skupščina z odlokom.
Izvršni svet ima poslovnik, s katerim podrobneje uredi organizacijo in način svojega dela. sklicevanje in potek sej, način ustanavljanja odborov, komisij in drugih delovnih teles, način obveščanja javnosti ter druga vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
VI. poglavje
OBČINSKI UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE
69. člen
Upravni organi občine opravljajo naloge iz občinske pristojnosti na upravnem področju, za katero so ustanovljeni.
Upravni organi izvajajo politiko, ki so jo določile skupščina občine in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti, neposredno izvršujejo zakone, predpise in druge splošne akte skupščine občine in izvršnega sveta ter organov širših družbenopolitičnih skupnosti in zagotavljajo njihovo izvajanje.
Upravni organi odgovarjajo za stanje in spremljajo stanje in razvoj na področjih, za katera so ustanovljeni, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za urejanje vprašanj s teh področij izvršnemu svetu in skupščini občine.
Upravni organi pripravljajo odloke in druge akte in v okviru svoje pristojnosti opravljajo tudi druga strokovna dela za skupščino občine, posamezni zbor, izvršni svet ter druge organe in telesa skupščine občine.
Upravni organi odločajo o upravnih stvareh, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte ter opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov.
Upravni organi so dolžni zagotavljati strokovno pomoč krajevnim skupnostim.
Upravni organi opravljajo naloge s področja obrambe in zaščite v skladu z zakoni in predpisi.
70. člen
Upravni organi so samostojni pri opravljanju nalog v okviru svojih pooblastil in so za svoje delo odgovorni skupščini občine in izvršnemu svetu.
Upravni organi se morajo pri svojem delu ravnati tudi po načelnih stališčih in smernicah skupščine občine in izvršnega sveta.
Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti in s podjetji, zavodi in drugimi organizacijami v vprašanjih, za katera so te organizacije in skupnosti zainteresirane, in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu.
71. člen
Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na področjih, ki spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, hitro in učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov, podjetij, zavodov ter drugih organizacij in redno seznanjajo skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah in dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje občinske uprave.
Delo upravnih organov mora biti organizirano tako, da sta zagotovljena čim krajši postopek in pravilnost postopka. Upravni organi so dolžni obravnavati in proučiti delegatske pobude in predloge ter nanje ustrezno odgovoriti.
72. člen
Upravni organi, sekretariati in uprave se ustanovijo z odlokom kot individualno vodeni organi.
Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, administrativnih in tehničnih nalog ter opravil skupnega pomena, za nemoteno delovanje skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov se ustanovijo samostojne strokovne službe.
73. člen
Z odlokom skupščine občine se določijo organizacija in delovno področje upravnih organov in strokovnih služb in druga vprašanja v zvezi z njihovim delovanjem.
74. člen
Upravne organe in strokovne službe vodijo funkcionarji.
Funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe, imenuje skupščina občine, na predlog predsednika izvršnega sveta. Sekretarji in direktorji se imenujejo izmed podpredsednikov in članov izvršnega sveta.
Način imenovanja funkcionarjev, ki vodijo upravne organizacije in strokovne službe določa v skladu z zakonom akt o njihovi ustanovitvi.
75. člen
Funkcionar, ki vodi upravni organ, organizira in vodi delo upravnega organa in skrbi za uspešno izvrševanje upravnih nalog ter za pravilnost in zakonitost dela upravnega organa.
VII. poglavje
JAVNOST DELA SKUPŠČINE OBČINE IN NJENIH ORGANOV
76. člen
Seje zborov, delovnih teles skupščine občine, izvršnega sveta in drugih organov občine so javne.
Način zagotavljanja javnosti dela skupščine občine, izvršnega sveta in drugih organov skupščine občine urejata poslovnik za delo skupščine občine in poslovnik izvršnega sveta.
Načelo javnosti se lahko omeji le. če je to nujno zaradi interesov varnosti in obrambe države ter v drugih primerih, ki jih določa zakon.
VIII. poglavje
RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA IN OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
1. Razmerja izvršnega sveta in upravnih organov do skupščine občine
77. člen
Razmerja izvršnega sveta in občinskih upravnih organov do skupščine občine temeljijo na odgovornosti izvršnega sveta in občinskih upravnih organov za stanje v občini oziroma na področjih, za katera so ustanovljena, kot tudi za opravljanje njihovih drugih funkcij.
78. člen
Izvršni svet je dolžan po preteku dveh let od izvolitve podati skupščini občine poročilo o stanju na vseh področjih družbenega življenja, o izvajanju določene politike in izvrševanju zakonov ter drugih predpisov in splošnih aktov o svojem delu ter delu občinskih upravnih organov.
Izvršni svet in občinski upravni organi so dolžni tekoče poročati skupščini občine o izvajanju določene politike, o izvrševanju zakonov ter drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je sprejela "skupščina občine, o stanju in razvoju na vseh ali na posameznih področjih družbenega življenja in o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti, kot tudi o svojem delu, in ji predlagati ustrezne ukrepe.
79. člen
Izvršni svet ima pravico, kadar to zahteva skupščina občine pa dolžnost, da se izreče o vsakem predlogu oziroma vprašanju, ki ga ni sam predložil skupščini in ki se nanaša na vprašanja iz njegove pristojnosti, na delo občinskih upravnih organov in na druga vprašanja, ki imajo pomen za njegovo delo.
2. Razmerja izvršnega sveta do upravnih organov in upravnih organov do izvršnega sveta
80. člen
V skladu s svojo odgovornostjo za delo upravnih organov mora imeti izvršni svet vpogled, kako upravni organi izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike in izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter družbenega plana občine in širših družbenopolitičnih skupnosti.
Upravni organi poročajo izvršnemu svetu o stanju in o problemih na ustreznem področju in o svojem delu, na zahtevo izvršnega sveta pa so mu dolžni dajati tudi podatke, poročila in pojasnila s svojega delovnega področja.
81. člen
Izvršni svet usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov. Pri tem obravnava vprašanja, ki se tičejo delovnih področij upravnih organov, sprejema načelna stališča do takih vprašanj in določa splošne smernice za delo ustreznih upravnih organov.
Izvršni svet določa splošne smernice in sprejema stališča do temeljnih in drugih pomembnejših vprašanj v zvezi z izvajanjem politike, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, kakor tudi do vprašanj v zvezi s pripravo odlokov in drugih splošnih aktov oziroma ukrepov na posameznem delovnem področju.
82. člen
Izvršni svet lahko v izvrševanju svoje funkcije do upravnih organov mimo upravnega postopka razveljavi akt občinskega upravnega organa, če je v nasprotju z zakonom, drugim predpisom in splošnim aktom.
83. člen
Če občinski upravni organ meni, da načelno stališče ali smernica izvršnega sveta ni v skladu z zakonom ali drugim predpisom ali s splošnim aktom skupščine občine ali s predpisom ali splošnim aktom izvršnega sveta, opozori na to izvršni svet in zahteva, da ponovno preizkusi svoje načelno stališče ali smernico. Enako ravna občinski upravni organ Judi če meni, da ne more zagotoviti izvajanja načelnega stališča ali smernice oziroma izvajanja splošnega akta, ki ga skupščini občine predlaga izvršni svet.
Če izvršni svet, kljub zahtevi občinskega upravnega organa, vztraja pri svojem načelnem stališču oziroma smernici, ali če občinski upravni organ soglaša s predlogom predpisa ali splošnega akta, ki ga je določil izvršni svet in se nanaša na vprašanja z delovnega področja občinskega upravnega organa, lahko funkcionar, ki vodi občinski upravni organ, predloži odstop in ga obrazloži.
Če je v primeru iz prejšnjega odstavka predložil odstop funkcionar, ki ga voli oziroma razrešuje skupščina občine, je izvršni svet dolžan o svojem stališču, glede predloženega odstopa in o razlogih zanj, obvestiti skupščino občine.
3. Medsebojna razmerja občinskih upravnih organov
84. člen
Občinski upravni organi, v okviru svojega delovnega področja in svojih pooblastil, med seboj sodelujejo v vprašanjih skupnega pomena, usklajujejo programe dela, izmenjujejo mnenja in izkušnje ter podatke in obvestila, sklicujejo skupne sestanke in posvetovanja, se dogovarjajo o skupnih akcijah in organizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
Občinski upravni organi ustanavljajo skupna delovna telesa v zadevah, ki terjajo po Svoji naravi sodelovanje teh organov.
Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi v razmerjih občinskih upravnih organov do mestnih upravnih organov.
IX. poglavje
AKTI SKUPŠČINE OBČINE IN NJENIH ORGANOV
85. člen
Odloke in druge akte sprejema skupščina občine v dvofaznem, izjemoma v enofaznem postopku.
Skupščina občine sprejema v dvofaznem postopku:
– odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov oziroma podjetij, zavodov in drugih organizacij, ali če jim nalaga nove materialne obveznosti;
– razvojne akte občine;
– druge akte, za katere tako določa ta statut.
86. člen
Pobudo za sprejem odloka ali drugega akta lahko predlaga vsak delegat, vsak zbor, izvršni svet, občinski upravni organi s svojega delovnega področja, delovna telesa občinske skupščine oziroma zbora in funkcionarji, ki vodijo upravne organe s svojega delovnega področja.
87. člen
Pri sprejemanju aktov v dvofaznem postopku obsega prva faza obravnavo in sprejemanje osnutka akta, druga faza pa obravnavo in sprejemanje predloga akta.
Pri sprejemanju aktov v enofaznem postopku se obravnava le predlog akta.
88. člen
Odlok ali drugi akt je sprejet, če so ga pristojni zbori sprejeli v enakem besedilu.
89. člen
Če se zbori po dveh zaporednih obravnavah ne sporazumejo o besedilu predloga odloka ali drugega akta, ali če predlog odloka ali drugega akta ni bil sprejet v enem ali v več zborih, določijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov.
Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev predloga odloka ali drugega akta.
Če se skupna komisija ne sporazume, ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog umakne z dnevnega reda.
90. člen
Če izvršni svet ugotovi, da je ureditev vprašanja, o katerem ni bilo doseženo soglasje, nujna zato, ker bi zaradi nerešenega vprašanja lahko nastala za občino občutna škoda, ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena, lahko predlaga skupščini občine, naj sprejme odlok o začasnih ukrepih, s katerim naj se začasno uredi to vprašanje.
Odlok o začasnih ukrepih je sprejet, če je zanj glasovala večina delegatov v zborih.
Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet.
Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje javne porabe v skladu z zakonom začasno izvaja po merilih proračuna iz prejšnjega, leta.
91. člen
Skupščina občine ima svoj poslovnik, s katerim ureja svoje delo, postopek za sprejemanje odlokov in drugih aktov ter način usklajevanja stališč in druge zadeve, pomembne za delo skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles.
92. člen
Odlok ali drugi akt se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem odloku ali drugem aktu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov lahko začne odlok ali drugi akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali na dan,, ko je bil objavljen.
Razvojni plan in proračun ter akti, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega velja družbeni plan oziroma proračun.
X. poglavje
VARSTVO USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI
93. člen
Varstvo ustavnosti in zakonitosti v občini zagotavljajo:
– skupščina občine in njej odgovorni organi;
– temeljno sodišče;
– sodišče združenega dela;
– temeljno javno tožilstvo;
– družbeni pravobranilec samoupravljanja;
– javno pravobranilstvo;
– postaja milice;
– sodnik za prekrške.
Pravica delovnih ljudi in občanov je, da dajejo pobude za varstvo ustavnosti in zakonitosti.
XI. poglavje
MEDOBČINSKO IN MEDNARODNO SODELOVANJE
94. člen
Občina Ljubljana Center, skupaj z občinami Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik, v mestu Ljubljani zagotavlja planiranje družbenoekonomskega razvoja, prostorsko in urbanistično urejanje in zadovoljevanje komunalnih potreb.
Občina lahko sodeluje tudi z drugimi občinami v državi.
95. člen
V skladu z dogovorom z Republiko Slovenijo in Skupščino mesta Ljubljane občina lahko sodeluje na družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih družbenega življenja z drugimi občinami v tujini.
XII. poglavje
OBČINSKA PRIZNANJA
96. člen
Nagrade in priznanja občine podeljuje skupščina občine v skladu z odlokom.
XIII. poglavje
SPREMEMBE STATUTA OBČINE
97. člen
Pobudo za začetek postopka za spremembo statuta občine lahko da vsak delegat skupščine občine in izvršni svet.
98. člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži skupščini občine.
O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča skupščina občine.
99. člen
Na podlagi sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi posebna komisija skupščine občine osnutek sprememb in ga predloži skupščini občine. Osnutek sprememb statuta da skupščina občine v javno razpravo.
Po končani javni razpravi poda posebna komisija skupščina občine predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh delegatov vsakega zbora skupščina občine.
100. člen
Odloke in druge splošne akte, po določbah tega statuta, izdajo oziroma uskladijo skupščina občine in njeni organi, najpozneje v šestih mesecih po sprejemu teh sprememb in dopolnitev statuta.
XIV. poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
101. člen
Z dnem uveljavitve sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Center preneha veljati odlok o volitvah predsednika in podpredsednika Skupščine občine Ljubljana Center, predsednikov in namestnikov predsednikov zborov ter predsednika in članov Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 15/90.
102. člen
Spremembe in dopolnitve statuta občine Ljubljana Center začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
