Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij ter drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), 44. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 7. člena odloka o organizaciji. in delu SO Kamnik (Uradni list RS, št. 1/90) je Skupščina občine Kamnik na 22. skupni seji dne 17. 6. 1992 sprejela

Sprejme se ureditveni načrt območja "K I" Kamnik Center, ki ga je izdelala FAGG Šola za arhitekturo v avgustu 1990/marcu 1991 ter dopolnila na osnovi javne razgrnitve in razprave v marcu, aprilu, novembru 1991 ter v marcu 1992 in skupnih strokovnih podlag, sprejetih na zasedanju Skupščine občine Kamnik 6. maja 1992.
Območje je del starega mestnega jedra Kamnika, ki je kulturni ter zgodovinski spomenik v celoti, vrh tega pa vključuje še vrsto objektov, ki so kot deli kulturne dediščine s posebno kulturno, zgodovinsko, znanstveno, estetsko ali arhitekturno vrednostjo proglašeni kot kulturni spomeniki. Območje je namenjeno predvsem za naslednje funkcije: za centralne in družbene dejavnosti, za poslovne, storitvene oziroma prodajne dejavnosti, za stanovanje, za kulturne, izobraževalne in turistične dejavnosti; vse v skladu z varstvenim režimom, ki ga določa veljavna zakonodaja.

Celotno območje predstavlja del starega mestnega jedra, ki je kulturni in zgodovinski spomenik, zavarovan z režimom I. stopnje.
Meja območja ureditvenega načrta poteka takole: Izhodiščna točka je severozahodni vogal stavbe bivše čitalnice oziroma kavarne Veronika (Japljeva 2). Od tod teče omejitev območja po južnem robu Japljeve ulice (parcela št. 1421) oziroma ob severnih mejah parcel št. 58 (Japljeva 2), št. 61 (Japljeva 4), št. 62 (Japljeva 6) in št. 64 (Trg svobode 1), po zahodni in južni meji parcele št. 1420 (Trg svobode), nato pa po zahodnem ter severnem robu parcele št. 66/1 (Trg svobode 3), po vzhodni strani parcel št. 66/2 ter 44/1 do severovzhodnega vogala parcele št. 44/2, kjer se meja pravokotno preslika preko Parmove ulice (oziroma parcel št. 1427 in 1500/2) do zidu, ki deli hiši Parmova 1a in Parmova 1b. Zatem teče po jugozahodnih mejah parcel št. 43/1, 42/1 ter 42/2, dokler ne prečka v ravni črti izteka Usnjarske ceste (parcele št. 1387) ter zelenice (parcele št. 161/3), vse do Kamniške Bistrice. Na bregu se obrne proti severu in poteka ob vodi do jugovzhodnega vogala parcele št. 34/1, koder se zasuka v zahodni smeri in teče nato po južni meji parcele št. 34/1 do parcele št. 33, ki jo obide po delu njene vzhodne meje ter po severni meji vse do jugozahodnega vogala parcele št. 32/1. Nato poteka v severni smeri po vzhodnih mejah parcel št. 1500/1, 69, 1500/5, 1500/4,
1500/ 3, 71/3 in 1500/2 do severozahodnega vogala parcele št. 32/5, na to pa po severnih in zahodnih stranicah parcel št. 32/5 ter 31/2, vse do južne meje parcele št. 1417 (Maistrove ulice). Tu se obrne ob severnem robu parcele št. 29/1 proti zahodu do severovzhodnega vogala hiše Maistrova 16, kjer se zasuka v pravem kotu proti severu preko Maistrove ulice. Zatem teče po zahodnem robu pločnika ob mestni tržnici do jugovzhodnega vogala parcele št. 26/4, po vzhodnih mejah parcel št. 26/4, 28/3, 26/3 oziroma 26/2 do hiše Tomšičeva 17. Tu teče po vzhodnem zidu starejšega dela objekta do jugovzhodnega vogala parcele št. 24/1 ter zatem po njeni vzhodni meji do severovzhodnega vogala hiše Tomšičeva 11 in do severovzhodnega vogala parcele št. 24/1. Tu se obrne proti zahodu, teče po severnih robovih parcele št. 24/1 oziroma Tomšičeve ulice (parcele št. 1414) vse do jugozahodnega vogala hiše Tomšičeva 1, koder se obrne ob njenem zahodnem pročelju proti severu, teče do severozahodnega vogala (te) hiše, nakar pravokotno prečka Medvedovo ulico do severovzhodnega vogala parcele št. 364/1. Vzdolž severne in zahodne stranice parcele št. 364/1 poteka nato do Poti na Poljane (parcela št. 1449/5). Zatem sledi zidovom, ki omejujejo njen severni rob, vse do križišča z železniško progo. Tu se v ostrem kotu obrne proti jugu ter potem poteka po meji med železnico in parcelami št. 361/3, 124 in 1509/3 vse do začetka železniškega predora skozi Žalski hrib. Nato se naveže na severozahodni vogal parcele št. 143, poteka znova v vzhodni smeri po severnem oziroma vzhodnem robu parcele št. 142/1 ter po vzhodnem robu parcele št. 141/2 do severne meje ceste oziroma parcele št. 1432/2. Tu se zlomi v ostrem kotu proti vzhodu, poteka po severnem robu parcele št. 1432/2 oziroma po južni meji parcele št. 139 do južnega vogala hiše Šlandrova 24. Nato sledi uličnim fasadam hiš Šlandrova 24 in 22 do začetka hiše Šlandrova 20, od koder pravokotno prečka Samčev predor do jugozahodnega vogala parcele št. 57, nakar se po zahodnih robovih parcel št. 57 in 58 vrne v izhodiščno točko v vogalu kavarne Veronika.
Ožje območje obsega površino v izmeri 6.06 ha. Vse parcelne številke so v k.o. Kamnik.

Ureditveno območje je opredeljeno predvsem kot območje s pomembno arhitekturno in kulturno dediščino. Njegovo jedro, "glavni trg" z "veliko ulico", predstavlja okolje naj intenzivnejšega življenjskega utripa mesta oziroma centralnih mestnih aktivnosti, spremljajoči sestoji pa so namenjeni stanovanju. Obrobje jedra je namenjeno javnim zelenicam in parkirnim prostorom.
Glede na navedene funkcije območja in omejitvene pogoje so v ureditvenem načrtu predlagani sledeči posegi v prostor:
(a) prometna ureditev s poudarkom na prednosti pešca,
(b) funkcionalna zaokrožitev oziroma prenova arhitekturnega tkiva (tako v ožjem kot razširjenem območju) ter
(c) izboljšanje komunalnega omrežja.

Ob urejanju ožjega območja je nujno treba dosledno upoštevati na čela spomeniškega varstva oziroma urbanistična in arhitekturna na čela prenove, ki veljajo za zaščiteno mestno jedro, tako za stavbni fond kot za proste površine. Obvezno je torej treba upoštevati naslednje spomeniškovarstvene, urbanistične ter arhitekturne oblikovalske pogoje:
V odloku o razglasitvi starega mestnega jedra Kamnika za kulturni ter zgodovinski spomenik so natančno določene omejitve ožjega kot razširjenega območja spomenika (cona K I Center je skoraj v celoti del ožjega območja), zatem varstvena režima za obe območji (za ožje območje režim I. stopnje ter za razširjeno območje režim II. stopnje), končno pa proglaša za kulturne spomenike vrsto stavb, v območju K I CENTER tele hiše:
(01) JAPLJEVA št. 2, (02) MAISTROVA št. 1, (03) MAISTROVA št. 2, (04) MAISTROVA št. 3, (05) MAISTROVA št. 4, (06) MAISTROVA št. 5, (07) MAISTROVA št. 6, (08) MAISTROVA št. 8, (09) MAISTROVA št. 10 ter (10) MAISTROVA št. 12, (11) MAISTROVA št. 13, (12) PREŠERNOVA št. 9, (13) PREŠERNOVA št. 14, (14) ŠLANDROVA št. 1, (15) ŠLANDROVA št. 2, (16) ŠLANDROVA št. 6, (17) ŠLANDROVA št. 30, (18) TITOV TRG št. 5, (19) TITOV TRG št. 18, (20) TITOV TRG št. 20, (21) TITOV TRG št. 22, (22) TITOV TRG št. 23, nato (23) TOMŠIČEVA št. 1, (24) TOMŠIČEVA št. 15, pa (25) TRG SVOBODE št. 1, (26) TRG SVOBODE št. 7, zatem (27) cerkev sv. JAKOBA, (28) območje pobočja hriba s "tructurnom" ("Zibravke") kot vedutne dominante, (29) vključno s kostanjem (pred "tructurnom"), ter končno (30) spominsko ploščo v JAPLJEVI (na mestu čitalniške telovadnice) in (31) vse ostaline mestnega obzidja, kjerkoli (že) so (seznam našteva 11 možnih mest, a jih je še več).
Varstveni režim I. stopnje določa:
– varovanje spomenika v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti,
– dovoljena dejavnost mora služiti potrebam varstva in po potrebi konserviranju in restavriranju spomenika,
– kakršenkoli poseg je mogoč le z dovoljenjem in pogoji, ki jih predpiše pristojna spomeniška služba.
Varstveni režim II. stopnje določa:
– varovanje spomenika v avtentični pričevalnosti,
– dejavnost v okviru spomenika mora biti v skladu s spomeniškim značajem,
– za vsak poseg je nujno potrebno dovoljenje pristojne spomeniške službe.
Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenikov opravlja pristojna služba za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V območju so predvideni naslednji posegi:
 
SEKTOR 1 (OBMOČJE TRGA PRIJATELJSTVA):
 
Pod sedanjim Trgom prijateljstva se sezida (enoetažna) suterenska javna parkirna garaža s kapaciteto od 80 do 100 parkirišč. Uvoz v garažo je po klančini z Maistrove ulice. Nad to garažno etažo, v kateri poteka tudi ves razvod mestnih komunalnih vodov, se dozida po odstranitvi hiše Gregorčičeva 1 (ter garaž) ob stavbi občinske skupščine nov kombinirano trgovinsko ali poslovno/javni objekt (z gabaritom P + 1 oziroma do višine venca skupščinske stavbe).
Ta dva posega predstavljata celoto, ki jo je možno izvajati v fazah samo pogojno.
Samostojno fazo lahko predstavlja objekt, ki zapira dvorišče hiše Maistrova 7 (z gabaritom P + 1 oziroma v višini venca dvoriščnega trakta hiše Maistrova 7). Pritličje objekta mora biti prehodno za javnost, tako da je možna neovirana povezava Trga prijateljstva z Maistrovo ulico.
Razen tega so v tem sektorju predvideni naslednji posegi, ki niso vezani na etapnost:
– Odstranitev (obstoječe) transformatorske postaje z vrta hiše Titov trg 23; nova (in razširjena) transformatorska postaja se zgradi v območju suterenske parkirne garaže oziroma v objektih, ki so nanjo neposredno navezani.
– Odstranitev bivše gospodarske zgradbe in ureditev dvorišča hiše Maistrova 5.
– Ureditev dvorišča in dvoriščne fasade hiše Maistrova 11. Mogoče so manjše spremembe fasad in strešin (tako: prekritje dela dvorišča).
– Ločitev cestišč in dvorišč hiš Titov trg 23 in Maistrova 5 bodisi z zidovi (v tradicionalni kamniški "cvingerski" varianti) bodisi s ključavničarsko zahtevneje izvedenimi (kovanimi) ograjami.
 
SEKTOR 2 (OBMOČJE GLAVNEGA TRGA):
 
Maistrova ulica in Titov trg se postopoma preuredita v območje za pešce. Komunalni vodi se namestijo v sistem kinet, ki poteka pred vsem pod Maistrovo ulico ter Titovim trgom tako, da je nanj možno priključiti tako Graben kot Šutno. Tranzitni motorni promet kakor tudi parkiranje sta s peščevih površin izključena. Dovoljen je le kratkotrajni občasni dovoz do posameznih lokalov (za oskrbo in za dovoz težkih tovorov).
Jugovzhodni vogal glavnega trga se uredi z dvema pritličnima stavbama, naslonjenima na objekta Prešernova 1 oziroma Prešernova 3 – zadnji del hiše Prešernova 3 mora biti pri tem odstranjen ter streha primerno zaključena. Vsa pritličja navedenih objektov naj bodo namenjena javnemu programu.
 
SEKTOR 3 (OBMOČJE TOMŠIČEVE ULICE):
 
V Tomšičevi ulici se odstrani skladišče Tomšičeva 6 in se na tako sproščeni površini uredi utrjena ploščad, zasajena z nizkim drevjem. Na južni strani je smotrno rekonstruirati del mestnega srednjeveškega obzidja, ki je deloma celo ohranjeno. Obstoječe parkirne površine ob Gregorčičevi ulici se preurede v peščeve površine.
Razen tega je v tem sektorju (kot samostojen poseg) predvidena še ločitev cestišča oziroma pločnikov in dvorišč hiš Titov trg 2 ter Tomšičeva 4 (bodisi s "cvingerjem" bodisi z ograjo).
 
SEKTOR 4 (OBMOČJE ALBREHTOVE HIŠE):
 
Po (že izvedeni) porušitvi dotrajanih objektov se pozida kompleks treh novih stavb (z gabariti P + 1 do P + 2), s severne strani pa uredi ploščad s fontano.
 
SEKTOR 5 (OBMOČJE OB KAMNIŠKI BISTRICI):
 
Odstrani se obstoječi skladiščni nadstrešek na dvorišču hiše Tomšičeva 11 ter se nadomesti z novim stavbnim sklopom, ki se veže s hišami Tomšičeva 11, 15 in 17 (z gabaritom P + 1) tako, da nastane sklenjen arhitekturni ansambel. Pritličje objektov je prehodno (z dostopom do novega mostu čez Bistrico).
Dvorišče Tomšičeve 11 se zapre z zidom oziroma z ustrezno (zahtevno izoblikovano) kovano ograjo; dovoljeno je urediti manjše število parkirišč.
 
SEKTOR 6 (OBMOČJE PREŠERNOVE ULICE):
 
V Prešernovi ulici je možno pozidati tri "plombne" stavbe, od katerih predstavlja vsaka zase zaključeno izvajalsko fazo (v poljubnem zaporedju):
– Nadomestitev provizoričnih garaž med hišama Prešernova 6 in 8 s solidno stanovanjsko stavbo (z gabaritom P + 1).
– Pozidava "plombe" med hišama Prešernova 7 in 9 (z gabaritom P + 1 oziroma v višini venca sosednjih objektov).
– Pozidava "plombe" med hišama Prešernova 9a in 11 (z gabaritom P + 1 oziroma v višini venca sosednjih objektov).
 
SEKTOR 7 (OBMOČJE STAREGA TRGA):
 
Trg svobode (oziroma "Stari trg"!) se uredi v celoti z novim tlakom in zahtevnejšo ozelenitvijo (v povezavi s programom v preurejenih okoliških objektih). Z javnim programom je možno aktivirati pritličja hiš Trg svobode 7, 9 ter 10. Provizorični vhod v zaklonilnik (pod Malim gradom) se nadomesti s solidno stavbo, v kateri bo tudi možno urediti poslovni prostor oziroma lokal.
Razen tega so v tem sektorju predvideni še naslednji (samostojni) posegi:
– Ureditev prostih površin med hišama Japljeva 2 (čitalnica) in 4 (odstranitev provizoričnih prizidkov k čitalnici).
– Ločitev cestišča (oziroma pločnikov) ter dvorišč med hišama Titov trg 17 in Japljeva 1 (bodisi s cvingerjem bodisi z ograjo).
 
SEKTOR 8 (OBMOČJE ŠLANDROVE ULICE):
 
Arhitektura in vrt frančiškanskega samostana ter cerkve morata biti ustrezno kvalitetno prezentirana oziroma prenovljena. S kvalitetnim tlakom se uredi tudi ploščad pred glavno cerkveno in samostansko fasado. Razen tega so v tem sektorju predvideni še naslednji (samostojni) posegi:
– Oživitev arkadnega dvorišča v sklopu hiš Titov trg 9 in 10 oziroma Šlandrova 1.
– Ločitev cestišča (oziroma pločnikov) in dvorišč med hišama Šlandrova 5 in 7 (bodisi s cvingerjem bodisi z ograjo).
 
SEKTOR 9 (OBMOČJE AVTOBUSNE POSTAJE):
 
Za odstranitev so predvideni prizidki k hišama Trg svobode 4 in 6 ter provizorične zgradbe ob "nunskem hlevu". Na tako sproščeni površini se pozida nova stavba (z gabaritom P + 1), navezana na hišo Trg svobode 4, ob nunskem hlevu pa se uredi nova tlakovana ploščad, povezana z novim mostom za pešce preko Bistrice.
V drugo skupino pa sodijo vsi obstoječi poslovno/stanovanjski ali javni/poslovni ter stanovanjski objekti v območju K I CENTER (posebno pa vse v 3. odstavku 4. člena tega odloka navedene spomeniške arhitekture).
V naštetih stavbah so mogoče samo manjše adaptacije oziroma redna vzdrževalna dela ter posegi, ki znatneje izboljšujejo bivalno ali delovno okolje. Predvsem so to posegi, ki omogočajo večjo izkoriščenost podstreh, pa tudi preureditev prizidkov, ki so v ureditvenem območju najmanj avtentični ter zato večinoma tudi močno nekvalitetni.
Tlorisni ter vertikalni gabarit zgradb se z novimi intervencijami ne spreminjata. Fasade so enotno oblikovane in vzdrževane (po navodilih spomeniškega varstva). Strehe so krite z enotno kritino – z bobrovcem, načeloma z enotnim naklonom strešin (40/45° C). Možna so gabaritna odstopanja pri urejanju zunanjih površin in sicer do 1 m v vertikalni in do 2 m v horizontalni smeri. Za komunalno infrastrukturo so dovoljena odstopanja do 2 m.

Komunalno opremljanje območja se izvede na sledečih osnovah:
(a) Prometni sistem v celoti ohranja obstoječe komunikacije, a s posebnim prometnim režimom. Mestno jedro je treba postopoma nameniti predvsem pešcu, kar bo mogoče doseči tako, da se motorni oziroma avtomobilski promet ustavlja na parkirnih površinah v obrobju jedra. Glavna mestna parkirna oziroma garažna površina pa se uredi v suterenski garaži pod Trgom prijateljstva (z 80 do 100 parkirnimi prostori), dostopni iz Maistrove ulice. V to garažo se prenese tudi večina garaž stanovalcev v mestnem jedru, da se pritlični prostori, v katerih so zdaj garaže, lahko sproste za ustreznejši javni program.
(b) Obstoječa kanalizacija je izvedena v ločenem sistemu, katerega novi vodi zgolj dopolnjujejo. Meteorne vode s streh se navezujejo na obstoječi sistem meteorne kanalizacije, s končnim izlivom v vodotok (preko povratne zaklopke). Meteorne vode s prometnih površin se vodijo v kanalizacijo preko lovilcev maščob in peska. Na vseh mestih, kjer prehaja površinska ureditev v zaprti sistem, je treba namestiti peskolove z grabljami. Nova fekalna kanalizacija v celoti uporabi obstoječe omrežje, priključeno na glavni kanal.
(c) Vodovodno omrežje (novih objektov) je priključeno na obstoječo primarno vodovodno mrežo. Za protipožarno zaščito zadošča obstoječi sistem hidrantov, ki ga je treba izpopolniti le v območju Trga prijateljstva. V smereh obeh mestnih magistralnih prostorov, Titovega trga in Maistrove ulice, se trasa vodovoda prestavi v kolektor, drugod pa se etapno obnavlja in dopolnjuje glede na potrebe prenove.
(d) Ogrevanje vsega območja K I CENTER bo v končni fazi izvedeno s plinovodnim omrežjem, priključenim na magistralni vod, ki poteka vzdolž Kamniške Bistrice. Za trase lokalnega razvoda prideta v pošte v (razen pod Maistrovo ulico in Titovim trgom) še Prešernova ulica in Trg prijateljstva (oziroma Tomšičeva ulica); plinovod poteka vselej samostojno (in ne kolektorsko).
(e) Elektroomrežje (VN in NN) je v celoti zgrajeno. Napaja se iz transformatorskih postaj Graben, Center, Klavnica (ter delno celo iz TP Žale). Zaradi rušenja oziroma razširitve sedanjega objekta je za TP Center predvidena nova lokacija v območju novega stavbnega sklopa na Trgu prijateljstva, v območju Maistrove ulice ter Titovega trga pa je predvidena prestavitev vodov v kolektor. Porabniki nizke napetosti se priključujejo na obstoječe trase. Če vodi niso položeni v kolektor, jih je treba povsod izvesti podometno.
(f) Javna razsvetljava osvetljuje vse javne komunikacije. Predvidena so dodatna svetila v vseh območjih novih stavbnih sklopov. V območju Maistrove ulice ter Titovega trga je predvidena prestavitev vodov v kolektor.
Izbor oblike svetil mora biti določen v soglasju s pristojno spomeniškovarstveno službo. Če vodi niso položeni v kolektor, jih je treba na vseh fasadah izvesti podometno.
(g) PTT razvod uporablja sedanje krajevno kabelsko telefonsko omrežje. V območju Maistrove ulice ter Titovega trga je predvidena prestavitev vodov v kolektor (perspektivna razširitev omrežja naj se izvede po projektu Podjetja za PTT promet Ljubljana). Ako vodi niso položeni v kolektor, jih je treba povsod izvesti podometno.
(h) Smeti se zbirajo bodisi v vrečkah bodisi v kontejnerjih na vnaprej določenih mestih, od koder se odvažajo v centralno odlagališče odpadkov.
(i) Likovna ter komunalna oprema bo obdelana v posebnem katalogu v sklopu skupnih strokovnih podlag za revitalizacijo.

Ureditveno območje vključuje devet samostojnih podpodročij ("sektorjev"), ki jih je mogoče urejati tako sočasno kot v kakršnemkoli vrstnem redu:
Sektor (1):
Območje Trga prijateljstva s parcelami št. 6, 8/1, 9/1, 10, 11/3, 12, 13/1, 13/2, 14/1, 14/2, 15, 17/1, 17/2, 18, 19/1, 19/2, 23 in 24/3, 26/2, 26/3, 26/4, 28/4 ter 1415. Posegi na parcelah št. 6, 8/1, 9/1, 10, 11/3 in 17/1 se lahko obravnavajo vsak zase kot samostojna operativna faza.
Sektor (2):
Območje Glavnega trga (2a) obsega parcele št. 80, 82, 94, 95/1 in 95/2 ter 1411/2. Sektor (3):
Območje Tomšičeve ulice obsega parceli št. 20/3 in 21 ter kot samostojno fazo lahko tudi parcelo Št. 17/1. Sektor (4) se deli v dve podpodročji (4a in 4b): Območje javnega parkirišča za samostanskim vrtom (4a) obsega parcele št. 118/1, 361/7 in 363. Območje Albrehtove hiše (4b) obsega parcele št. 112, 113, 114/2, 115/1, 116/3 in 118/3. Vsako od območij je možno obravnavati kot zaključeno in v celoti samostojno fazo ureditve. Sektor (5):
Območje ob Bistrici vključuje parcele št. 24/1, 24/2 in 28/3.
Sektor (6) se deli v tri podpodročja (6a, 6b in 6c): Tri podpodročja v območju Prešernove ulice so parcele št. 78 (podsektor 6a), 75/2 (podsektor 6b) in 92/2 (podsektor 6c). Vsako podpodročje predstavlja samostojno izvedbeno etapo. Sektor (7):
Območje Trga svobode ("Starega trga") vključuje parcele št. 43/2, 67/1, 67/2, 68, 69, 70, 71/2 oziroma 71/4, 86/1, 86/2, 89 ter dele parcel 1420 in 1427. Posegi na posameznih parcelah se lahko izvajajo tudi kot samostojne ureditvene faze, lahko pa se tudi v poljubnem zaporedju združujejo v obsežnejše prenovitvene etape.
Sektor (8) se deli v dve podpodročji (8a in 8b):
Območje frančiškanskega samostana (8a) obsega parcele št. 116/2, 117, 118/2, 119, 120 ter 361/2. Območje Petkove hiše (8b) obsega parcele št. 105, 106/1, 106/2 ter 107. Vsako od območij je mogoče obravnavati kot samostojno fazo ureditve.
Sektor (9):
Območje tako imenovanega "nunskega hleva" obsega parcele št. 33, 34/3, 34/4 ter 1500/5.

Začasna namembnost površin, ki se v posameznih predhodnih fazah ali etapah urejanja ne preoblikujejo, ostaja nespremenjena. Zanje veljajo obstoječi režimi, tako da se na teh zemljiščih dovoljujejo samo takšni posegi v prostor, ki so nujni za nemoteno normalno rabo. V obstoječih objektih so dovoljene samo tiste spremembe oziroma preureditve, ki zagotavljajo varovanje, vzdrževanje in izboljšanje bivalnega ali delovnega okolja, kakor to predvideva zakonodaja o varovanju kulturne, zgodovinske ter naravne dediščine.

Investitorji kot izvajalci so dolžni v skladu z veljavno lastninsko zakonodajo zagotoviti:
(a) ureditev prostora v skladu z določili prostorskega izvedbenega načrta,
(b) namembnost prostora oziroma stavb, kot jo predvidevajo veljavni planski akti,
(c) varovanje stavbne in kulturne dediščine, kot predpisujejo veljavna zakonska določila in odloki,
(d) varovanje okolja, posebno zelenih (naravnih in parkovnih) površin,
(e) namestitev vseh podzemnih komunalnih naprav predhodno (oziroma sočasno) z urejanjem ali izgradnjo površinskih objektov, oziroma zgraditev vseh potrebnih podzemnih objektov, ki omogočajo kasnejšo vgraditev komunalnih naprav.
(f) Vse usmeritve, konkretne rešitve itd., ki so že usklajene, so osnova za nadaljnje delo. Usklajene rešitve, osnutki, ideje ter predlogi so enako kot tudi neusklajene rešitve, variantni predlogi, osnutki in ideje napisani v posebni prilogi. Vse predloge, variantne rešitve, osnutke itd. je mogoče realizirati le s soglasjem lastnika zemljišča, na katerem je predlagani načrtovani poseg.
Projektant mora že v fazi začetka izdelave projekta dobiti soglasje od prizadetih. Brez soglasja prizadetih (lastnikov zemljišča, ki to niso postali na osnovi razlastitve) pa ne sme nihče začeti z nobenimi posegi na spornem zemljišču.

Osnovna namembnost vseh pritličnih prostorov stavb je javna dejavnost (trgovska, kulturna, poslovna, obrtna, izobraževalna, gostinska, upravna itd.), ki pa ne sme biti moteča ne ekološko in ne bivalno. Osnovna namembnost nadstropij je stanovanjska dejavnost.
Dovoljena je tudi stanovanjska dejavnost v pritličjih ter javna v nadstropjih.

Vse obrobje K I CENTER, ki je obdelano v kartah kot prostorska navezava na ostala območja, se ne ureja s tem odlokom, temveč se bo urejalo s PIA, ki bodo prostorsko obravnavali ta območja.

Ureditveni načrt K I KAMNIK CENTER je ljudem in podjetjem ter zavodom stalno na vpogled pri Sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja O Kamnik, na sedežu Krajevne skupnosti Kamnik Center ter na Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Kamnik kot tudi pri FAGG (ŠOLI ZA ARHITEKTURO) v Ljubljani.

Nadzorstvo nad izvedbo tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.

Za vse posege na objektih naravne in kulturne dediščine na območju K I KAMNIK CENTER posreduje smernice kakor ustrezne pogoje pristojna služba za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ureditvenem načrtu za severozahodni del območja K I CENTER KAMNIK (Uradni list RS, št. 13/91).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.