Na podlagi 2. odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), 3. in 5. člena zakona o prekrških (Uradni list, št. 25/83) ter 10. člena odloka o volitvah, sestavi in pristojnostih zborov občinske skupščine Metlika (SDL, št. 2/90) je Skupščina občine Metlika na seji vseh zborov dne 3. 6. 1992 sprejela

Z namenom, da se zavarujejo vodni viri na območju Gornjega Suhorja in črpališča Obrh v Metliki pred naključnim ali namernim onesnaževanjem, ki bi utegnilo škodljivo vplivati na higiensko neoporečnost in kakovost pitne vode, se določijo varstveni pasovi teh vodnih virov in ukrepi za njihovo zavarovanje.

Zavarujejo se naslednji vodni viri, ki se izkoriščajo za pitno vodo:
1. Vodni viri na območju Gornjega Suhorja in Ravnac
2. Izvir Obrha v Metliki

Varstveni pasovi za zavarovanje vodnih virov so naslednji:
1. najožji varstveni pas-območje s strogim režimom zavarovanja
2. ožji varstveni pas-območje s sanitarnim režimom zavarovanja
3. zunanji varstveni pas-območje z blagim režimom zavarovanja.
Obseg varstvenih pasov vseh zajetij pitne vode (cona 1, 2, in 3) je določen v grafičnih prilogah 1:5000 in 1:2880, z opisom meja, ki je priloga tega odloka. Karte in opis meja so na vpogled v občini Metlika, občinski sekretariat.

Za vsak poseg v varstveni pas vodnih virov, ki bi lahko vplival na spremembo lastnosti vodnega vira, je potrebno poleg predpisanih soglasij tudi soglasje upravljalca vodovoda (Komunala Metlika), ki mora biti izdano v roku 30 dni.

1. Najožji varstveni pas V najožjem varstvenem pasu ni dovoljen nikakršen poseg v prostor. Površine so namenjene izključno objektom, ki služijo za preskrbo s pitno vodo in z njimi upravlja upravljalec vodovoda.
Najožji varstveni pas predstavlja območje s strogim režimom zavarovanja, za katerega veljajo naslednje določbe:
a) Meje najožjega varstvenega pasu je potrebno označiti z vidnimi opozorilnimi tablami in označbo, da je dostop dovoljen samo pooblaščenim osebam.
b) Najožji varstveni pas in njegov del je potrebno ograditi v skladu z opredelitvami hidrološke študije z varnostno ograjo višine najmanj 1,8 m.
c) Področje najožjega zaščitnega pasu izven ograje je potrebno zasaditi z gostim samoniklim drevjem, kolikor že ni zasajeno druge vrste drevje.
d) Ni dovoljena gradnja novih objektov, z izjemo objektov, ki so namenjeni vodovodu.
e) Ni dovoljeno gnojenje in uporaba vseh sredstev za zaščito rastlin in zatiranje plevela in živalskih škodljivcev.
f) Ni dovoljen promet in skladiščenje naftnih derivatov ter drugih nevarnih snovi.
g) Ni dovoljeno odpiranje in izkoriščanje kamnolomov ter peskokopov.
h) Gradnja cest, z izjemo dovoznih cest za potrebe vodovoda, ni dovoljena.
i) Ni dovoljeno izvajanje minerskih del.
j) Gradnja odpadne kanalizacije preko najožjega varstvenega pasu ni dovoljena.
k) Ni dovoljeno odlaganje odpadnih snovi. 1) Ni dovoljen prehod živine.
m) Sanirati je treba vse obstoječe greznice in gnojišča.
n) Območje najožjega varstvenega pasu mora biti redno vzdrževano, čiščeno in kontrolirano.

2. Ožji varstveni pas
V ožjem varstvenem pasu se zavaruje vodozbirno področje in zanj veljajo naslednje določbe:
a) Na vseh cestah in poteh ob vstopu v ožji varstveni pas se postavijo vidne opozorilne table.
b) Omenjena je uporaba vseh sredstev za zaščito in zatiranje živalskih škodljivcev.
c) Gozdarstvo in kmetijstvo sta dovoljena z omejitvami v tem členu.
d) Dovoljena je gradnja manjših in adaptacija starih objektov, ki izboljšujejo higienske razmere.
e) Športni in prireditveni prostori niso dovoljeni.
f) Promet in skladiščenje naftnih derivatov ne sme presegati lokalnih potreb.
g) Skladišča nevarnih in škodljivih snovi niso dovoljena.
h) Javna kanalizacija mora biti izvedena vododržno in speljana izven ožjih varstvenih pasov.
i) Ni dovoljena gradnja ponikalnic za odpadne vode. Dovoljena je gradnja vododržnih kanalizacij.
j) Obstoječa gnojišča je potrebno sanirati.
k) Prepovedano je odlaganje odpadkov.
I) Ni dovoljeno gnojenje s tekočimi gnojili.
m) Dovoljen je lokalni promet z nevarnimi in škodljivimi snovmi. Za lokalni promet je omejena hitrost na 40 km/h.
n) Za vsako spremembo na zemljišču, izkope in izravnave je potrebno soglasje upravnega organa občine.

3. Zunanji varstveni pas
Za zunanji varstveni pas, ki zajema prispevno območje vodnega vira, veljajo naslednje določbe:
a) Gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih objektov je dovoljena pod pogojem, da je urejeno odvajanje odplak in odpadnih voda.
b) Ni dovoljena gradnja takšnih gospodarskih objektov, ki uporabljajo večje količine nafte, naftnih derivatov in drugih škodljivih snovi.
c) Prepovedano je odlaganje odpadkov.
d) Izkoriščanje kamna je možno le pod posebnimi pogoji, ki jih predpiše upravni organ občine.

Na magistralni cesti M-4 Most na Kolpi pri Jurovskem brodu – Vahta, je potrebno postaviti opozorilne table, da cesta poteka preko vodovarstvenega pasu.

Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 30.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, 5.000 SIT do 10.000 SIT njena odgovorna oseba, 1.500 do 5.000 SIT posameznik, ki krši 5., 6. in 7. člen.

Komunala Metlika mora v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izdelati sanacijski program za izvedbo zaščite vodnih virov in ga predložiti izvršnemu svetu občine Metlika.

Obstoječi dejavnosti v varstvenih pasovih morajo njihovi izvajalci urediti po določilih tega odloka.
Lastniki oziroma upravljalci objektov in zemljišč morajo prilagoditi razmere zahtevam tega odloka v roku enega leta v ožjem varstvenem pasu, v roku dveh let v širšem varstvenem pasu in v roku treh let v vplivnem varstvenem pasu. Roki začnejo teči z dnem uveljavitve tega odloka.

Postopki za pridobitev lokacijskih dovoljenj v varstvenih območjih pasov, ki so bili pričeti pred sprejetjem tega odloka, se nadaljujejo pod pogoji sanitarne zaščite, ki jo zahteva režim pasov, v katerem se lokacija nahaja.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.