Na podlagi 23. in 142. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80), 34. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 11. člena navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 14/85), poglavja 6.2 dolgoročnega plana občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (SDL, št. 2/90) ter 6. člena odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89, 11/90 in 10/91) je bila na 15. skupnem zasedanju zborov Skupščine občine Trebnje dne 10. junija 1992 sprejeta

ki jo je izdelal Savaprojekt iz Krškega.
 
1.0. UVOD

Na podlagi analize dosedanjega razvoja, stanja in razvojnih teženj ter upoštevanja usklajenosti glede I. kategorije kmetijskih zemljišč, je ureditveno območje naselja Mirna opredeljeno takole:
Meja območja se tako rekoč pokriva z mejo urejanja v dolgoročnem družbenem planu občine Trebnje za obdobje 1986- 2000, razlike se pojavljajo na naslednjih območjih (glej grafično prilogo):
– namesto pozidave gozda ob območju Roje zajema UZ travnate površine (II. območje kmetijskih zemljišč) na Grajskih njivah,
– vrh griča Roje, kot rezervirane površine za gradnjo vodohrana in telecentra smo dodali UZ,
– gričevnato območje Ornice smo kot manj primerno za pozidavo izločili iz območja UZ,
– zaradi spremembe (vezave na razvrščanje kmetijskih zemljišč) se na jugu, pod železniško progo Trebnje-Sevnica razširi obrtno-industrijsko območje,
– urbanistična zasnova za ureditveno območje Mirne zajema tudi tako imenovano razpršeno gradnjo izven ožjega naselja Mirna
– in na jugozahodnem delu, kjer območje urbanistične zasnove zajema del območja železniške proge na vstopu v Mirno.
Celotna površina ureditvenega območja naselja Mirna zajema 98 ha zemljišč.

Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja so:
– zagotovitev dolgoročnih prostorskih možnosti za razvoj naselij, kmetijstva, gozdarstva, za pridobivanje mineralnih surovin, za oskrbo s pitno vodo, distribucijo energije, za razvoj prometnega in infrastrukturnega omrežja
– usklajen razvoj stanovanjskih, proizvodnih in storitvenih zmogljivosti
– izboljšanje pogojev za bivanje in delo
– zagotoviti kvalitetno in zdravo okolje in ekološko ravnovesje z vključevanjem ekološko ustreznih tehnologij proizvodnje
– aktivno varovati naravno in kulturno dediščino na podlagi kvalitetnih in kompleksnih programov
– pravočasna priprava prostorskih oziroma urbanističnih dokumentov, ki bodo osnova za uresničitev načrtovanih naložb
– kvalitetna urbanistična dokumentacija bo osnova za primerno stavbno zemljiško politiko
– varovati turistično in rekreacijsko zanimiva območja pred nadaljnjo graditvijo počitniških objektov
– zagotoviti prebivalcem in potrebam turizma osnovno preskrbo z živilskimi proizvodi, tehničnim blagom, kvalitetnimi gostinskimi storitvami, storitvami drobnega gospodarstva
– boljša preskrba prebivalstva in gospodarstva z energetskimi viri
– načrtovati gradnjo individualnih hiš na manjših parcelah znotraj obstoječih naselij na slabših tleh, težiti k doseganju povprečne gostote 60 preb./ha
– v naselju Mirna težiti k doseganju 30% deleža blokovne gradnje pri gradnji stanovanjskih objektov.

Za opredeljevanje območij bolj ali manj primernih za posamezno namensko rabo smo upoštevali naslednja merila:
Poselitev:
– naseljevanje znotraj obstoječih poseljenih površin
– možnost in ekonomičnost infrastrukturne opreme
– formiranje kompaktnega mesta-dostopnost do centra
– ohranitev kmetijskih zemljišč in zelenih površin na območju mesta
– naklon do 25%, južne orientacije, osončenost
– dopustne meje hrupa
– vizualno neonesnažen prostor
– ekonomičnost gradnje
Turistično športno rekreativna dejavnost
– prisotnost vode kot elementa v prostoru in njena kvaliteta (II. kakovostni razred)
– vizualna privlačnost, neokrnjenost
– proste površine zadostnih razsežnosti
– kultivirane naravne površine
– možnost vklopitve športnih objektov in površin v okolje
– primernost namenske rabe sosednjih območij
– naklon Industrija
– raven teren, slabša kakovost zemljišč
– večji raven kompleks
– nosilnost terena
– vplivi na sosednja naseljena območja
– lokacija nizvodno glede na urbaniz. površine (vodotoki, viri, podtalnice)
– možnost priključitve na čistilno napravo
– možnost priključitve na cestno in komunalno infrastrukturo (ČN, industrijski tir)
– povezave s sosednjimi industrijami.
 
2.0. USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI

Glede na to, da je sedanji delež družbene gradnje 25%, zagotoviti pa je potrebno 30% ter da je do leta 2000 potrebnih 150 novih stanovanjskih enot, so usmeritve naslednje:
– število novozgrajenih stanovanjskih enot družbene gradnje do leta 2000 naj bo 84, individualne pa 66,
– težiti k doseganju povprečne gostote 60 preb/ha,
– usmerjati gradnjo individualnih stanovanjskih objektov na manjše parcele znotraj obstoječih stanovanjskih območij.

Te dejavnosti naj bodo locirane na najzanimivejšem območju naselja, to je na prostorsko centralnem, kar se da dostopnem območju, zagotovljena pa naj bo tudi funkcijska centralnost.

Obstoječe proizvodne dejavnosti so v naselju kar ugodno strnjeno locirane na južnem delu, ob bregovih Mirne.
Če površino obstoječe industrijske cone primerjamo z empirično dimenzionirano cono v odnosu do števila prebivalcev (po Heydeckerju 22 m2/preb., po Peplerju 20 m2/preb. po Rigotti 29 m22/preb., ugotovimo, da je obstoječa površina večja od empirično določene za leto 2000.
Kolikor bodo potrebne nove površine za industrijo, naj bodo le-te vezane na obstoječa območja.
V naselju za sedaj ni površin, predvidenih za obrt. Območja, namenjena obrti naj predstavljajo prehodno območje med individualnimi in stanovanjskimi območji ali kombinacijo industrije in obrti.

Na območju Mirne sta pomembna železniški in cestni promet. Enotirna železniška proga Trebnje-Sevnica tangira naselje Mirna z južne strani in poteka čez industrijsko cono. Predvideva se rekonstrukcija in elektrifikacija omenjene železnice. Višji nivo storitev integralnega prometa v Mirni bo dosežen z izgradnjo industrijskih ter postajnih tirov. Predvidena trasa hitre železnice poteka južneje in ne tangira naselja Mirne.
Najpomembnejša prometnica čez Mirno je regionalna cesta Trebnje-Mokronog v smeri vzhod-jugozahod. Cesta poteka čez naselje in nima urejenih pločnikov za pešce ali kolesarje. V naselju se ob mostu na reki Mirni, nanjo priključuje regionalna cesta Litija-Mirna, iz smeri severozahoda, ki tudi nima urejenega pločnika za pešce. Združeni nato potekata čez most, kjer se cesta zoži in predstavlja ozko grlo Mirne. Južno od naselja je predvidena izgradnja obvoznice za smer Trebnje-Mokronog, ob reki Mirni, čez industrijsko cono. Ostale lokalne ceste povezujejo Mirno z okoliškimi vasmi. Obstoječi cestni nezavarovani prehod preko železniške proge Sevnica-Trebnje v km 23+185 se ukine in se uporablja le prehod ceste proti Sv. Heleni, ki se opremi z avtomatskimi zapornicami.

Možnosti rekreacije v naravnem okolju so odvisne predvsem od naravnih lastnosti prostora. Naselje Mirna z okolico je bogato z vodotoki, gozdovi, griči in dolinami.
Glavni vodotok je reka Mirna. V zgornjem delu toka se v Mirno vliva potok Vejar (Cedilnica), v spodnjem pa Pristavški potok. Zgornji del vodotokov je primeren za kopanje, ribolov in vožnjo s čolni, spodnji so zaradi bližine industrije in slabše kvalitete vode manj primerni za rekreacijo. Velike gozdne površine so primerne za lov, sprehode in ureditev trim stez.
Na gričih je možna ureditev smučišč, oziroma na izpostavljenih vedutnih točkah pa ureditev razglednih točk.
Dolina ob reki Mirni omogoča izgradnjo urejenih površin, igrišč in objektov namenjenih za rekreacijo in šport.
 
3.0. ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA

3.1.1. Razporeditev stanovanj
V naselju Mirna se jasno razlikujeta stari in novi del naselja. Staro mestno jedro se je razvilo ob desnem bregu reke Mirne, med reko Mirno, Pristavškim potokom, griči in kmetijskim zemljiščem. Posledica tega je nastanek strnjene zazidave stanovanjskih hiš, večjih meščanskih hiš ob cesti, gospodarskih poslopij ob reki Mirni in vertikalne dominante mesta, župnijske cerkve Sv. Janeza Krstnika. Naselje se je kasneje razvijalo čez reko na levi breg reke Mirne, ob cesti Mokronog-Trebnje. Novozgrajeni del naselja je nastal na blagih južnih pobočjih griča na levem bregu reke Mirne. Nasprotno od strnjene zazidave starega dela naselja je nova površina z veliko nepozidanega zemljišča se v prvi fazi pozidajo proste površine v velikosti 7,2 ha znotraj obstoječega stanovanjskega območja. Na tej površini lahko predvidimo individualno in blokovsko stanovanjsko gradnjo, ki bi zadostovala do leta 2000. Zaradi nekaterih neprimernih površin za gradnjo znotraj obstoječega stanovanjskega območja in zaradi rasti števila prebivalcev se lahko v drugi fazi pozidajo proste površine namenjene za stanovanjsko gradnjo ob cesti v smeri Litije, velikosti 7,1 ha (Grajske njive).
Po DDP občine Trebnje je za stanovanjsko izgradnjo predvidenih 9,7 ha površin na severu Mirne v gozdu. Usmeritev iz DDP občine Trebnje se spremeni.
Obstoječi gozd na Rojah (Blatnik) se ne nameni stanovanjski gradnji, temveč se ohrani in nameni rekreacijski dejavnosti občanov.
Na podlagi usmeritev, je do leta 2000 potrebno zagotoviti 66 enot individualnih stavbnih površin in 84 enot v sklopu blokovne gradnje. Tako se zapolnitev obstoječega stanovanjskega območja Roje izvede z individualnimi stanovanjskimi hišami, medtem, ko se blokovna gradnja usmeri na južni del območja Roje ob cesti Trebnje – Mokronog v podaljšku že obstoječih stanovanjskih blokov.
Pogoji in merila arhitektonskega oblikovanja individualnih stanovanjskih hiš se morajo prilagoditi lokaciji in že zgrajeni strukturi, vendar je potrebno težiti k temu, da se:
– hiša tlorisno prilagodi terenu
– maksimalna višina ne bo večja od K+P+1 + Po
– nagib strehe in kritina se prilagodi obstoječi gradnji
– material prilagodi naravnemu okolju
– v primeru izgradnje v samem mestnem jedru se uporablja tradicionalne fasadne elemente.
Pri blokovni stanovanjski gradnji pa bo potrebno upoštevati naslednje:
– ne graditi monumentalne, masivne objekte
– upoštevati merilo naselja
– prilagajati se razčlenjenemu in dinamičnemu stavbnemu fondu naselja
– z višino ne zakrivati usmerjenih pogledov na vedutne točke in dominante mesta (cerkveni stolp, rob gozda...)
– blokovno gradnjo usmerjati kot niz meščanskih hiš s peš prehodi.
3.1.2. Razporeditev družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti
Družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti se usmerijo predvsem v območje starega in novega centra.
Nov center naselja nastaja na levem bregu Mirne, kjer so: šola, zdravstveni dom, PTT, gostilne, samopostrežba in avtobusno postajališče. Center je urejen, vendar pa nastaja neorganizirano, brez načrtne ureditve. V samem centru Mirne se nahaja industrijski obrat TOM-a, za katerega je dolgoročna usmeritev – preselitev na območje industrijske cone. Na omenjenem mestu pa se zgradi nov center naselja, ki bo vseboval: samopostrežbo (sedanja je na neprimerni lokaciji brez možnosti parkiranja), specializirane trgovine (delikatese, bonboniere, butik, igrače, čevlji, cvetličarna ipd), gostinske lokale (restavracija, gostilna, kafe-bar, slaščičarna ipd), uslužnostne dejavnosti (frizer, čevljar, urar...) lekarna, prenočišča, banka, tržnica in podobno. Šolo, zdravstveni dom, PTT, kino, sedež krajevne skupnosti in avtobusno postajališče pa predvidevamo kot razširjeni center. Posebej se v okviru novega centra opredelijo površine za vzgojno-varstveno ustanovo (vrtec).
V samem centru se sedanja gospodarska ulica preuredi v peš ulico.
Star center naselja, v starem trškem jedru, je potrebno urediti in oživeti, še posebno, če se načrtuje razvoj turizma v Mirni. Adaptacijo in ureditev starih meščanskih objektov je potrebno izvesti tako, da se pritličja preuredijo v različne lokale, nadstropja v stanovanja, podstrešja pa v morebitna prenočišča. Star center Mirne bi lahko zaživel v večernih urah, medtem ko bi nov center bil primernejši za dnevno življenje.
V bližini starega centra je potrebno zagotoviti površine za javno parkirišče.
3.1.3. Razporeditev proizvodnih dejavnosti Na južnem delu naselja, ob železniški progi in reki Mirni, se nahaja obstoječe industrijsko območje velikosti 8,2 ha. Del industrijskih objektov je v stanovanjskem območju in zavzema površino 1,8 ha, potrebno pa ga bo preseliti.
Širitev industrije se predvideva na že obstoječem industrijskem območju kot zapolnitev in na novem (obrtno-industrijskem) območju južno od železniške proge Trebnje-Sevnica, v velikosti 6,4 ha. Glede na obstoječ razvoj bi predvidena površina zadoščala za morebitno širitev industrije. Bližina železniške proge in predvidena obvoznica pa nakazujeta na dodatno primernost teh površin za industrijo.
V dolgoročnem planu za Mirno ni predvidenega območja za razvoj obrti. Glede na družbeno ekonomsko situacijo v Sloveniji se predvideva večji razvoj obrti. Tej dejavnosti so namenjene površine na vzhodnem delu Mirne (obrtno-stanovanjska dejavnost) in južno od železniške proge Sevnica-Trebnje (obrtno-industrijska dejavnost).
3.1.4. Zasnova prometnega omrežja
Na območju naselja Mirna sta pomembna železniški in cestni promet. Z razvojem naselja Mirne in realizacijo večjih stavbnih in rekreativnih površin ter z razvojem tranzitnega turizma, bosta prometnici Trebnje-Mirna obremenjeni z večjim mestnim prometom. Tranzitni promet bo potekal po predvideni obvoznici. Kot mestni prometnici bosta urejeni tako, da bosta omogočali normalen avtomobilski, kolesarski in peš promet, zato je zanju potrebna rekonstrukcija in ureditev. Potrebna je tudi rekonstrukcija ceste v smeri Litije, s širitvijo voznih pasov, izgradnjo pločnika za pešce, kolesarsko stezo ter majhno korekcijo trase, ki bo povezovala novo oblikovani center naselja s površinami, namenjenimi za šport in rekreacijo in stanovanja. Na cesti Mokronog-Trebnje je potrebna ureditev vozišča, pločnika za pešce in kolesarske steze, ki bo povezovala novo stanovanjsko naselje na severu Mirne s starim trškim jedrom na jugu Mirne, v dolžini 1 km. Za normalen potek prometa je zelo pomembna ureditev večjih parkirnih površin. Predvideti jih je potrebno v novo oblikovanem centru naselja, pa tudi na območju rekreacije in športa. Ureditev in velikost parkirnih površin je potrebno prilagoditi velikosti in strukturi samega naselja.
Trasa železnice ostane nespremenjena. Hitra železnica je predvidena južneje in ne moti predvidene razvojne površine. Tranzitni promet poteka po predvideni obvoznici ob reki Mirni čez industrijsko cono.
Čez mesto potekata dve mestni prometnici. Sedanja regionalna cesta Mokronog-Trebnje postane glavna mesta cesta, katera povezuje stanovanjsko območje, center naselja in staro mestno jedro, in poteka po isti trasi kot dosedaj. Sedanja cesta za Litijo pa postane druga mestna prometnica in povezuje center naselja s stanovanjskim in rekreativnim območjem in poteka tudi po isti trasi.
3.1.5. Razvoj infrastrukturnih omrežij
Da bi omogočili razvoj dejavnosti na območju, ki ga opredeljuje urbanistična zasnova Mirne, je potrebno urediti ali zgraditi komunalno infrastrukturo, pri čemer mora le-ta ustrezati obstoječemu standardu komunalne opremljenosti območja.
Za obstoječo in v prostorsko izvedbenih načrtih predvideno infrastrukturno omrežje, je potrebno opredeliti komunalne koridorje. Na območju komunalnega koridorja je gradnja omejena, zagotoviti pa mora nemoteno vzdrževanje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja.
Preskrba s pitno vodo
Obstoječe kapacitete vodnih virov vodovoda Dane zadovoljujejo potrebe preskrbe s pitno vodo gospodinjstev in industrije, upoštevajoč rast prebivalstva, povečanje norme porabe pitne vode in morebitno širitev industrije.
Pomanjkljivosti vodovodnega sistema Dana (pomanjkanje vode v konicah porabe), se na območju Mirne lahko sanirajo z izgradnjo vodohrana, kapacitete 400 m3. Ena izmed možnih lokacij vodohrana je na najvišji točki napajalnega cevovoda S Ø 300 mm na območju griča Roje.
Glede na pomembnost izvira Rugelj in Mahnice, je potrebno le-te obvarovati pred onesnaženjem, kakor tudi vodne vire v Kraljevi dolini. Ob izgradnji vodovodnega omrežja, ob komunalnem opremljanju stavbnih zemljišč, je potrebno zagotoviti preskrbo s pitno vodo in požarno vodo.
Odvajanje odpadnih voda
Za potrebe čiščenja odpadnih voda naselja Mirna in njene industrije se obstoječa čistilna naprava razširi tako, da bo njena kapaciteta zadoščala za 48000 enot. Razširitev se izvede na obstoječi lokaciji. Pri dograditvi kanalizacijskega omrežja se naj upošteva mešani sistem na območjih, kjer je že zgrajena mešana kanalizacija. Obstoječi mešani sistem je potrebno rekonstruirati, oziroma dograditi s peskolovci in razbremenilniki ter z zadrževalnimi bazeni za zadrževanje prvega vala najbolj onesnaženih voda pred iztokom v vodotoke (Mirno).
Na ostalih območjih komunalno neurejenih stavbnih zemljišč je potrebno načrtovati ločen sistem kanalizacije, razen v primerih, ko je kanalizacijski sistem vezan na obstoječi mešani sistem kanalizacije.
Meteorne vode s cestišč, streh, parkirišč in ostalih utrjenih površin se odvajajo preko peskolovcev, lovilcev olj in maščob v vodotoku. Tehnološke odpadne vode je potrebno predhodno očistiti tako, da so sprejemljive za nadaljnje čiščenje na biološki čistilni napravi, kjer se voda očisti do te stopnje, da so primerne za izpust v reko Mirno. Izpusti tehnoloških voda morajo biti opremljeni s kontrolnimi jaški. Na območju rezerviranem za razširitev komunalne čistilne naprave se zgradi tudi predelava in pakiranje blata iz komunalne čistilne naprave.
Energetska infrastruktura
Upravljalec elektroenergetskega omrežja lahko zagotovi ustrezne napetostne razmere ob bodoči širitvi naselja in industrije z dokončanjem izgradnje RTP Mokronog.
Novo električno omrežje na območju Mirne se izgradi kabelsko, prav tako tudi vse rekonstrukcije le-tega.
Omrežje zvez
Obstoječe kapacitete telefonskega omrežja v Mirni ne zadostujejo potrebam širitve naselja in industrije, zato bo potrebno obstoječo avtomatsko telefonsko centralo razširiti in modernizirati.
Trend širitve je zagotavljanje Mirni in okolici v povprečju 35 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev.
Novo telefonsko omrežje na območju Mirne in rekonstrukcija starega, se mora izvesti kabelsko.
Način ravnanja z odpadki
Na območju Mirne je potrebno zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov. To pomeni, da je potrebno ločeno zbirati komunalne odpadke, sekundarne surovine ter nevarne in posebne odpadke. Komunalne odpadke je potrebno odvažati na občinsko deponijo, pričakovati pa je možno tudi izgradnjo regionalne deponije komunalnih odpadkov.
Način zbiranja in odvoza odpadkov se določi v občinskem odloku o načinu ravnanja z odpadki.
3.1.6. Varovanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot
Na območju Mirne je evidentiranih nekaj pomembnih spomenikov kulturne in naravne dediščine in sicer:
– Župnijska cerkev Sv. Janeza Krstnika, ki predstavlja obvezno republiško izhodišče
– Grad Mirna
– Kapela na mostu čez reko Mirno
– Kapela ob robu naselja.
Ti objekti predstavljajo najpomembnejše in najstarejše umetnostne ter arhitekturne spomenike, ki dajejo kraju in pokrajini svojevrsten pečat in so pomembni za spoznavanje razvoja umetnosti in arhitekture.
– Prazgodovinsko gomilno grobišče
Predstavlja arheološki spomenik in dediščino, ki se varuje kot primer pričevanja najstarejših prebivalcev v kraju. Gre za varovanje naselbinskih območij in nekropol, za njihovo raziskovanje, proučevanje, prezentacijo, znanstveno obdelavo in popularizacijo.
– Trško jedro, predstavlja obvezno republiško izhodišče
Potrebno je ohranjati kvaliteto oblikovanja osrednjih delov naselij in s tem diferenciacijo prebivalstva, ki je najbolj vidna v oblikovanju hiš.
– Kamniti most čez Mirno
Predstavlja tehnični spomenik, varovati je potrebno pričevalnost razvoja tehniške kulture na Slovenskem in spomin na pomembna poglavja in dosežke tega razvoja.
– Grad s spominsko ploščo aktivistom OF
– Grob padlih borcev s spomenikom na Rojah.
Objekta predstavljata zgodovinska spomenika, varovati in ohranjati jih je potrebno v njihovi čim večji avtentičnosti, kot spomin na posameznike in obdobja narodnega življenja in delovanja.
– Mirna in njeni pritoki – predstavljajo naravno dediščino
Mirna in njeni pritoki so na območju naselja dokaj prizadeti, posebej Mirna z izvedeno regulacijo. Kljub temu je potrebno v največji možni meri upoštevati varstvene režime za hidrološko naravno dediščino, v skladu z Inventarjem najpomembnejše naravne dediščine Slovenije (Ljubljana 1988), ki velja za omenjene vodotoke izven naselja Mirna in prepovedujejo posege, ki bi zmanjševali kvaliteto voda, spreminjali vodni režim, posegali v obrežni pas oziroma imeli kakršenkoli negativni vpliv na ekosistem vodotokov.
3.1.7. Rekreacija v naravnem okolju
V nadaljevanju stanovanjskega območja proti zahodu ob reki Mirni je predvideno območje za rekreacijo in šport v velikosti 6,3 ha in ob potoku Cedilnica (Vejar) za rekreacijo, šport in turizem v velikosti 7 ha. Na tem območju so zelo dobri pogoji za omenjene dejavnosti, predvsem zaradi naravnih lastnosti (vodotok, gozd, vzpetine, doline, čisti zrak in voda). Razen naravnih lastnosti, ima območje tudi dober prometni dostop in možnosti za izgradnjo in ureditev objektov in površin namenjenih športu (stadion, igrišča...) in turizmu (avto kamp, kopališče, Mirenski grad). Problem na omenjenem območju pa predstavljajo poplave reke Mirne, kar bo potrebno rešiti na ustrezen način.
3.1.8. Zelene površine
V naselju Mirna sta dve parkovni ureditvi in sicer na Rojah okoli spomenika borcem in okoli Mirenskega gradu. V tej varianti se obe površini ohranjata. Parkovno zazelenitev okoli Mirenskega gradu je potrebno urediti in vzdrževati, park na Rojah pa je v dobrem vzdrževanem stanju.
Zelenim površinam se nameni tudi območje ob cesti za Litijo ter pas med obstoječim območjem TOM-a in stanovanjskim območjem Roje.
3.1.9. Vodnogospodarske ureditve
Gradnja objektov in drugi posegi oziroma vodnogospodarske ureditve, za urejanje vodnega režima, se izvajajo na vodotokih z namenom, da se zagotovi obramba pred poplavami in erozijo, varstva vodnih količin in zalog ter varstva kakovosti voda.

Namenska raba površin na območju urbanistične zasnove je določena z analizo dolgoročnega plana občine Trebnje, ki se nanaša za naselje Mirna in naravnih ter ustvarjenih razmer v prostoru (prikazano v grafičnem delu Namenska raba površin 1:5000).
3.2.1. Stanovanjska območja
Mirna šteje 1501 prebivalcev (po popisu iz 1. 1991), do leta 2000 se predvideva rast za 450 prebivalcev. Zato je potrebno zagotoviti naslednje stanovanjske površine v obliki individualnih objektov in z blokovne gradnje:
– 66 enot individualnih stavbnih površin
– in 84 enot blokovne gradnje.
Površinsko to pomeni za individualno izgradnjo približno 5,3 ha za blokovno gradnjo pa približno 1,5 ha do 2 ha.
V izračunu so upoštevane površine za promet, infrastrukturo in zelenje, predvidena je tudi rezerva za nezazidljive parcele zaradi nagiba terena.
Za čisto stanovanjsko območje se nameni območje severno od regionalne ceste Trebnje-Mokronog kjer so že zgrajene stanovanjske enote. Znotraj tega območja je še vedno precej nepozidanih površin in sicer približno 7,2 ha. Ugotovili smo, da je v prvi fazi potrebno pozidati proste površine znotraj obstoječega stanovanjskega območja, v II. fazi pa je možna širitev ob cesti v smeri Litije. Širitev na območje ob cesti v smeri Litije naj bi bila zadnja faza širitve naselja in bi ga bilo po našem mnenju potrebno čim dlje ohraniti.
3.2.2. Družbene, oskrbne in storitvene dejavnosti Stari center naselja predstavlja staro trško jedro
Mirne, katerega bo potrebno z ustreznimi dejavnostmi (gostinstvo, turizem) ohraniti. Zaradi širitve naselja pa se na levem bregu reke Mirne oblikuje nov center velikosti 2 ha. Z njim je povezan šolski in kulturni ter zdravstveni center, ki je že oblikovan ob cesti v smeri Litije na površini velikosti 2,3 ha. Center bo potrebno obogatiti z novimi vsebinami, kot so trgovske, gostinske in obrtne storitve, upravne funkcije, otroškim vrtcem, boljšimi rešitvami v prometu in z avtobusnim postajališčem. 3.2.3. Proizvodne dejavnosti Industrijsko območje
Obstoječe industrijsko območje se nahaja nižje ob reki Mirni in ob železniški progi, na južnem delu naselja. Del industrijskih objektov pa je v stanovanjskem območju in ga bo potrebno preseliti. Širitev industrije se predvideva na že obstoječem industrijskem območju kot zapolnitev in na novem območju južno od železniške proge Trebnje-Sevnica.
Glede na obstoječ razvoj bi te površine (9,2 ha) zadoščale za morebitno širitev industrije. Bližina železniške proge in predvidena obvoznica pa nakazujeta na dodatno primernost teh površin za industrijo.
Območje obrti
V dolgoročnem planu za Mirno ni predvidenega območja za razvoj obrti. Glede na družbeno ekonomsko situacijo v Sloveniji se predvideva večji razvoj obrti. Tej dejavnosti se namenijo površine na vzhodnem delu Mirne in na delu južno od proge Sevnica-Trebnje (območje industrije in obrti).
Obrtne delavnice bi predstavljale prehod med industrijskim in stanovanjskim območjem.
3.2.4. Območje za šport in rekreacijo
Območje za šport in rekreacijo je predvideno na zahodnem delu naselja Mirne, ob reki Mirni in potoku Vejar (Cedilnica). Za to dejavnost se predvideva površina velikosti 11,5 ha in nekaj dodatnih površin v gozdu. Površine so primerne za šport in rekreacijo predvsem zaradi naravnih lastnosti terena (vodotok, gozd, vzpetine, dolina), čistega zraka in vode ter dobrega prometnega dostopa. Edini problem na omenjenem območju predstavljajo poplave reke Mirne, kar bo potrebno rešiti na ustrezen način.
3.2.5. Zelene površine
Slikovito povedano, za obstoj naselja so potrebni srce, krvotok in pljuča. Pljuča naselja predstavljajo zelene površine in parki.
Za naselje Mirna smo predvideli 5 ha zelenih površin, ki so medsebojno povezane in delijo posamezna območja industrije, stanovanj in rekreacije.

– prikazano v grafičnem delu (v oklepajih so zapisane zaporedne številke ureditvenih območij, oziroma gradbenih celot ter velikost območij)

– ROJE (3) – (25,6 ha)
– industrijsko območje (3) – (15,4 ha)
– območje čistilne naprave (8) – (1,2 ha)
– območje vodohrana Roje in Telecentra (9) – (1,3 ha)
– Grad-bazen (11) – (7 ha)
– Zapuže (12) – (3,9)
– območja razpršene gradnje (13) – (4,8 ha)

– Staro jedro (1) – (10,2 ha)
– Center (2) – (6 ha)
– Športno rekreacijski center (10) – (6,3 ha)

– Grajske njive (4) – (7,1 ha)
– Obrtno-industrijsko območje (6) – (6,4 ha)
– Obrtno-stanovanjsko območje (7) – (2,1 ha)
– poslovno-stanovanjski niz (3 c)-(v sklopu 3 – 2,7 ha)
5. Urbanistična zasnova za naselje Mirna začne veljati z dnevom objave v Uradnem listu Republike Slovenije.