Na podlagi 195. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79, 5/82, 11/86 in 2/87) ter 2. člena odloka o pristojnostih občinske skupščine in o volitvah v zbore Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/90) so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 2. 7. 1992 sprejeli

S tem odlokom so predpisani ukrepi za varstvo občanov in premoženja, za varovanje javnega reda in miru, zdravja in okolja, zunanjega videza naselij in zelenih površin, varstvo pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju.

Zaradi varstva javnega reda in miru je prepovedano:
1. ogrožati javni red in mir v gostinskih in drugih javnih prostorih, na prireditvah in stanovanjskih naseljih;
2. točiti v gostinskih lokalih alkoholne pijače od 4. do 8. ure zjutraj;
3. prenočevati po tržnicah, senikih, v skupnih prostorih stanovanjskih blokov, kozolcih, parkih, avtobusnih postajališčih, železniških postajah in drugih pomožnih in javnih objektih;
4. zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način trošiti vodo iz vodovodnih omrežij kljub opozorilu, da je trošenje za ta namen omejeno;
5. parkirati ali postavljati motorna ali druga vozila, prikolice ali druge delovne stroje na hišnih dohodih, garažnih dovozih, na prostorih, rezerviranih za invalide, na zelenicah in drugih površinah, ki niso namenjene za parkiranje, ali na prehodih, ki povezujejo ulice, javne prostore in prometne površine, kjer bi to lahko oviralo dostop intervencijskim vozilom;
6. v stanovanjskih naseljih ogrevati motorno vozilo ali pustiti, da deluje motor vozila na mestu več kot eno minuto;
7. motiti ali ovirati dopustne oziroma dovoljene sprevode in zborovanja občanov in vznemirjati udeležence teh sprevodov in zborovanj in drugih prireditev;
8. ovirati promet na javnem prostoru z odlaganjem kuriva ali drugega materiala dalj kot 12 ur;
9. odlagati les ali drug material na javno površino, na kanalizacijsko ali vodovodno omrežje ali drug objekt za splošno rabo;
10. po stanovanjih in na javnih krajih vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov in izjav ali z vsiljevanjem artiklov in storitev ter idej in naukov;
11. kolesariti ali voziti drugo vozilo po poti zelenice, parka, igrišča ali drugega javnega prostora, kjer je prepovedana vožnja s kolesom ali drugim vozilom;
12. prestaviti, odstraniti napisno tablo, živo mejo, javno znamenje, prometni znak, napravo za javno razsvetljavo, poštni nabiralnik, klop, ograjo, posodo za odpadke, stojalo za kolesa, drugo napravo ali predmet za splošno rabo na javnem prostoru;
13. dopuščati, da žival vznemirja in moti prebivalce stanovanjskih naselij.

Kartanje ali druge igre v javnem lokalu ali drugem javnem mestu lahko prepove občinski oddelek za notranje zadeve, če ugotovi, da je taka prepoved potrebna za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru. Kartanje ali igranje drugih iger lahko prepove v svojem lokalu tudi lastnik ali zasebni gostinec.
Prepoved mora biti objavljena na vidnem mestu.

Zaradi varstva pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju je prepovedano:
1. na javnih prireditvah in drugih javnih mestih, v vozilih javnega prometa in zasebnih prostorih povzročati prekomeren hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih sprejemnikov, glasbil in drugih naprav za povzročanje zvokov, še posebej pa v času med 22. in 6. uro,
2. z vpitjem, petjem, ropotom motornih vozil, koles z motorjem, uporabo petard in pirotehničnih sredstev ali na kak drug način motiti nočni mir in počitek občanov med 22. in 6. uro, preko celega dne pa povzročati hrup ali ropot v bližini šol, zdravstvenih domov, varstvenih organizacij, doma za starejše občane in v gosteje naseljenih stanovanjskih naseljih v območjih športno rekreacijskih površin, cerkva in v območju pokopališč.
Na območju občine Vrhnika se sme zvoniti s cerkvenimi zvonovi v skladu s krajevnimi običaji.
Dostop do zvonov mora biti onemogočen nepooblaščenim osebam.
Posebna merila o dovoljeni jakosti hrupa so določena s posebnim zakonom.

Zaradi varstva ljudi in premoženja je prepovedano: 1. opustiti popravilo ali odstranitev objektov in naprav, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja;
2. uničiti, poškodovati ali odstraniti napisne table in druga javna znamenja ter spomenike;
3. poškodovati ali odstraniti javno razsvetljavo;
4. z metanjem kamenja ali drugih predmetov ogrožati varnost ljudi in premoženja;
5. sankati, smučati, drsati, kotalkati, rolkati in igrati se na javnih cestah in drugih javnih površinah, ki niso za to namenjene, oziroma tam, kjer bi bil lahko oviran cestni promet ali kjer bi lahko bilo nevarno za ljudi in premoženje;
6. prislanjati predmete ali stvari na stene hiš, izložbena okna ali kamorkoli, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet;
7. streljati s fračo, lokom ali podobnimi napravami na kraju, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi, živali in premoženja;

Upravljalci javnih parkirišč so dolžni zagotoviti 5% od skupnega števila parkirnih mest, vendar najmanj 1 za vozila invalidov na vsakem parkirišču in ta mesta označiti s stoječimi in talnimi označbami.
Upravljalci parkirišč, namenjenih stanovalcem, so na predlog v tistem okolju bivajočega lastnika vozila z invalidsko oznako dolžni zagotoviti stalen parkirni prostor čim bližje vhodu v stanovanjsko hišo in ga označiti s stoječimi in talnimi označbami.
Upravljalci površin za pešce in dostopov v javne ustanove in stanovanjske hiše so dolžni le-te vzdrževati v takem stanju, da so prehodni za vožnjo otroških in invalidskih vozičkov in za osebe, omejene v gibanju.

Zaradi varstva zdravja in okolja je prepovedano:
1. netiti ogenj na mestu, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi in premoženja ali zadimiti okolico ter odmetavati prižgane cigarete ali druge ogorke na kraju, kjer se lahko zaneti požar ali drugače onesnaži okolico, zlasti pa je prepovedano kurjenje gum, odpadnih krp, plastike, odpadnega olja in drugih škodljivih snovi;
2. pljuvati ali drugače ponesnažiti tla, stene ali predmete na javnih prostorih in stanovanjskih hišah;
3. spuščati odplake in fekalije ali gnojnico v vodotoke, v opuščene vodnjake, na javna pota in v odkrite cestne jarke, kakor tudi na območju objektov za preskrbo s pitno vodo ter na kmetijska in gozdna zemljišča, če ne gre za urejen sistem gnojenja;
4. polivati makadamsko cestišče z odpadnim oljem ali drugim okolju in zdravju škodljivimi snovmi zaradi protiprašne zaščite cestišča;
5. voditi in puščati žival v javne lokale, tržne prostore, otroška igrišča, na zelenice, v javna kopališča in na pokopališča;
6. poškodovati, uničiti ali odstraniti smetnjake ali košare za odpadke, klopi, stojala za kolesa in druge predmete, postavljene na javnih mestih;
7. prati motorna vozila na bregovih in strugah vodotokov in na zbirnih območjih vodnih virov;
8. kaditi v gledališčih, športnih dvoranah, kinematografih, javnih prevoznih sredstvih, na sestanku in zborovanjih v zaprtih prostorih, v prodajnih prostorih ter v drugih prostorih, kjer to ni dovoljeno;
9. spuščati pse in druge živali na travnike in druge kmetijske površine brez dovoljenja lastnika ali drugega upravičenca.

Zaradi varstva zunanjega izgleda krajev, zelenih površin in živali je prepovedano:
1. pisati, risati ali na kakršenkoli drug način zamazati zidove hiš in drugih stavb, ograje in podobno; razen na mestih, ki jih za pisanje grafitov določijo krajevne skupnosti;
2. postavljati šotore, avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso določena za taborjenje;
3. parkirati tovorna motorna vozila in avtobuse v stanovanjskih naseljih izven za to določenih mest in prostorov, četudi to ni s prometnimi znaki izrecno prepovedano;
4. puščati iz prometa izločena vozila ali dele vozil na javnem prostoru ali kraju, ki za to ni določen, več kot en mesec;
5. parkirati vozila na travnikih in drugih kmetijskih površinah brez dovoljenja lastnika ali drugega upravičenca.

Lastniki ali uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb in lokalov oziroma hišni sveti so dolžni:
1. čistiti in vzdrževati neposredno okolico zgradb, hišno pročelje, table, napise in druge znake na poslopjih;
2. skrbeti, da so nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snežni ščitniki in podobno;
3. čistiti pločnike in sproti odstranjevati novozapadli sneg in posipati pločnike in poti v primeru poledice;
4. posekati drevje, veje, grmovje in živo mejo, ki ovirajo promet vozil in pešce na javnih površinah;
5. odstraniti objekte in ruševine, ki ovirajo promet, ogrožajo varnost ljudi ali kvarijo videz kraja.

Podjetje za vzdrževanje cest, krajevne skupnosti ali drug upravljalec cest so dolžni zaradi varnosti prometa in čistoče pravočasno odstraniti z asfaltiranih ulic, trgov in pločnikov pesek, ki so ga posipale zaradi poledice. Enako velja tudi za druge snovi, ki bi lahko vplivale na varnost prometa in čistočo površin iz prejšnjega odstavka.

Nameščanje plakatov je dovoljeno na mesta in na objekte, ki so za to posebej urejeni (v nadaljevanju: plakatna mesta).
Zainteresirane stranke lahko postavijo oziroma zamenjajo plakatna mesta na podlagi dovoljenja oddelka za družbenoekonomski razvoj in planiranje.
Zahtevi za izdajo dovoljenja mora zainteresirana stranka priložiti:
– idejno rešitev plakatnega mesta z mnenjem pooblaščene urbanistične službe in
– dokazilo o pravici razpolaganja z zemljiščem oziroma s stavbo.

Lastniki oziroma najemniki lokalov v lokalu lahko nameščajo plakate, ki se nanašajo na njihovo dejavnost.
Na zunanjo stran izložbenih oken in na druge zunanje površine nameščanje plakatov ni dovoljeno.

Izvršni svet lahko na podlagi javnega razpisa podeli koncesijo za izvajanje dejavnosti plakatiranja.
S sklenitvijo pogodbe koncesionar pridobi izključno pravico izvajanja dejavnosti na plakatnih mestih, s katerimi upravlja.
Podelitev koncesije ne more vključevati urejanja plakatnih mest podjetij, zavodov, krajevnih skupnosti in društev, razen, če se lastniki teh plakatnih mest tako dogovorijo s koncesionarjem.

Izvršni svet lahko zakupi določen obseg oglasnega prostora, ki ga nameni za nameščanje plakatov humanitarnih, športnih, kulturnih in drugih organizacij.

Naročnik storitve in koncesionar se lahko dogovorita, da v oddaljenih naseljih naročnik sam opravi določene storitve (nameščanje in odstranitev lastnih plakatov) po navodilih koncesionarja.

Lastnik oziroma upravljalec plakatnega mesta je dolžan postaviti in vzdrževati plakatna mesta na svoje stroške, zagotavljati čistočo v neposredni okolici plakatnih mest in sproti odstranjevati poškodovane in zastarele plakate.

Plakati, ki so nameščeni na mestu, ki za to niso predvidena, se odstranijo na stroške prireditelja.
Plakate, ki so brez vednosti upravljalca nameščeni na plakatna mesta, s katerimi upravlja koncesionar, drugi upravljalec oziroma lastnik, odstrani upravljalec plakatnega mesta na stroške prireditelja.

Javne prireditve smejo trajati:
1. do 22. ure, v petek in soboto do 2. ure,
2. na dan pred praznikom, na pustno soboto in torek je trajanje prireditev lahko podaljšano. Prav tako so lahko podaljšane prireditve z brucovanjem;
3. Oddelek za notranje zadeve lahko da dovoljenje za podaljšanje trajanja javnih prireditev ne glede na dan, oziroma datum dogajanja.
Upravni organ, ki je pristojen izdajati dovoljenja za cirkuške predstave in zabavne parke sme le-to izdati z naslednjimi omejitvami:
– obratovanje sme trajati največ 10 dni
– v istem kraju se lahko izda le štiri dovoljenja letno,
– dovoljenje se sme izdati za prireditev na zemljišču, ki je posebej opremljeno tako, da zagotavlja higiensko-tehnične in druge pogoje, oziroma, če da svoje soglasje pristojna inšpekcijska služba.
4. Uporaba zvočnih naprav na prireditvah na prostem v času turistične sezone sme trajati ob petkih in sobotah do 24. ure;
5. Na prireditvah na prostem v času turistične sezone lahko občinski oddelek za notranje zadeve po predhodnem mnenju pristojne KS dovoli uporabo zvočnih naprav tudi do poznejše ure za posamezno prireditev;
6. Na prireditvah v posebej za to določenih prostorih uporaba zvočnih naprav ne sme presegati dovoljene ravni hrupa v naravnem in bivalnem okolju. Časovne omejitve iz 4. točke tega člena ne veljajo za uporabo zvočnih naprav na prireditvah v posebej za to določenih prostorih, če se s tem ne povzroča hrup v naravnem in bivalnem okolju ter v stanovanjskih objektih.

Z denarno kaznijo 1.500 SLT se na kraju prekrška kaznuje kdor stori prekršek iz 3. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 2.000 SLT se na kraju samem kaznuje, kdor stori prekršek iz 2., 4., 5., 7., 8., 9. in od 11. do 17. člena tega odloka.
Za prekršek iz 18. člena tega odloka se odgovorna oseba kaznuje z denarno kaznijo najmanj 2.000 SLT.
Za prekršek iz 10. člena tega odloka se pravna oseba kaznuje z denarno kaznijo najmanj 10.000 SLT.
Za prekršek iz 6. člena tega odloka se kaznuje pravna oseba z najmanj 10.000 SLT, odgovorna oseba pa z najmanj 2.000 SLT.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo policisti, Medobčinski inšpektorat občin Idrija, Logatec in Vrhnika in komunalni nadzornik, ki za prekrške iz 1. in 2. odstavka prejšnjega člena izterjajo denarno kazen na kraju samem.
O plačani denarni kazni se izda potrdilo. Če storilec denarne kazni ne plača, mu izda pooblaščena uradna oseba plačilni nalog.
Za vse ostale prekrške zoper storilce uvedejo postopek pred sodnikom za prekrške.

Za prekrške iz 8. in 9. točke 2. člena, 1. točke 5. člena, 4. točke 8. člena, 4. točke 9. člena in 3. točke 11. člena poleg izrečene denarne kazni na kraju samem, pristojna oseba odredi tudi rok, v katerem mora storilec prekrška opraviti določeno opravilo, če tega v določenem roku ne stori, bo na njegove stroške to storilo pooblaščeno podjetje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru ter varstvu pred hrupom v občini Vrhnika (Uradni list SRS, št. 15/86).