Na podlagi zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) in 5. člena odloka o sestavi in pristojnosti zborov Skupščine občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 11/90, 23/90), je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji dne 6. 5. 1992 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi družbenega plana občine Grosuplje za obdobje 1986-1990, Programske zasnove za zazidalni načrt Rožna Dolina 2 – Grosuplje, Planska celota 1/2, KS Grosuplje (G10 SP Rožna dolina)
V poglavju 8.3.4. Družbenega plana občine Grosuplje za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 36/86, 9/87. 29/90) se v alinei "Planska cona Grosuplje", doda nova točka. Zazidalni načrt G10 SP Rožna dolina 2, z ustreznim besedilom kot sledi:
Vsebina:
Tekstualni del:
1. Podlage
2. Podlage za določitev stavbnega zemljišča
3. Usmeritve za organizacijo dejavnosti in podrobnejša namenska raba površin
4. Usmeritve za infrastrukturno opremljanje
4.1. Prometna ureditev
4.2. Komunalna infrastruktura
4.3. Energetsko omrežje
5. Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
6. Usmeritve za zaporednost izvajanja
7. Usmeritve za varovanje in izboljšanje delovnega okolja.
I. PODLAGE
Programska zasnova je izdelana na podlagi razpisa in usmeritev, ki jih je pripravil Oddelek za prostor pri Občini Grosuplje z dne 3. 6. 1991.
II. PODLAGE ZA DOLOČITEV STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
Na severu meji na predvideno obvozno cesto, na severovzhodu na potok Grosupeljščico, na jugu sega do železniške proge Ljubljana-Novo mesto, na zahodu pa do meje Gasilskega centra in njenega podaljška do proge.
Na obravnavanem območju so naslednje parcele: del parcele f1910/6, parcele 1906/1, 1906/2, 1905/9, 1905/10, 1905/11, 1905/12, 1905/1, ter deli parcel 1904 in 2134 ob potoku Grosupeljščica.
III. USMERITVE ZA ORGANIZACIJO DEJAVNOSTI IN PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA POVRŠIN
Območje je namenjeno za obrtno cono – za usmerjeno gradnjo manjših obratov obrti in drobne proizvodnje s spremljajočimi upravnimi, poslovnimi in prodajnimi površinami.
Pri organizaciji dejavnosti je potrebno upoštevali:
– vsebinsko in funkcionalno zaključenost cone
– racionalnost izgradnje
– možnost samogradnje oziroma kombinirane gradnje
– racionalno skupno komunalno in infrastrukturno omrežje
– enakovredna in enostavna prometna dostopnost
– možnost postopne izgradnje
– možnost združevanja oziroma deljenja posameznih enot
– upoštevanje veljavnih predpisov in normativov.
Ob Grosupeljščici je potrebno hraniti in oblikovati zeleni pas v minimalni širini 30 m s parkovno ureditvijo, ločen od obrtne cone z močno zeleno bariero. Ob železnici je v širini dosedanjega kanalizacijskega kanala rezervat za važen industrijski tir.
IV. USMERITVE ZA INFRASTRUKTURNO OPREMLJANJE
4.1. Prometna ureditev
Prometni dostop do obrtne cone bo iz predvidene obvoznice od Cesta na Krko do Adamičeve ceste. Trasa ceste je že začrtana, potrebno je izvesti profil širine 6 m z obojestranskim pločnikom širine 1,5 m in zgraditi nov most preko Grosupeljščice.
Obrtna cona bo na cesto priključena z enim uvozom in izvozom, ki naj bo pregledan in dovolj širok za zavijanje kamionov. Notranji promet naj bo enostaven in naj omogoča enakovredno dostopnost s kamioni do vseh enot.
Glede na kapaciteto obrtne cone je potrebno zagotoviti število parkirnih mest po normativu, ter dodatna parkirna mesta za obiskovalce.
Ob obvoznici je v skladu s prometnim režimom v kraju priporočljivo urediti avtobusno postajališče za lokalne avtobuse. Kolesarski promet se bo odvijal po obvoznici, v sklopu obrtne cone je potrebno zgraditi kolesarnico.
Za peš promet je potrebno zgraditi pločnike ob obvoznici in znotraj obrtne cone. Potrebno je zagotoviti dostop za funkcionalno ovirane. Intervencijski dostop naj bo omogočen iz vseh strani.
4.2. Komunalna infrastruktura
Projektirana komunalna mreža naj bo prilagojena obstoječim in planiranim vodom v širšem območju. Obrtna cona bo vezana na zgrajene in projektirane komunalne vode v trasi obvozne ceste.
4.3. Energetsko omrežje
Predvideva se izgradnja skupne energetske, prezračevalne in ekološke postaje, ki bo zagotavljala potrebne vire in vrste energije (topla voda, zrak, vakuum, para. odsesavanje prašnih delcev, trafopostaja, agregat, prezračevanje, ogrevanje, čiščenje odplak in izpuhov, požarna zaščita ipd.).
V. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Urbanistična zasnova naj izhaja iz strukturnih določil širšega prostora kraja, ki oblikuje prepletajoče se koncentrične vzorce. Vogal med Grosupeljščico in železnico predstavlja rob kraja. Pas ob Grosupeljščici je ciljna točka sprehajalne poti. ki poteka vzdolž potoka skozi celo naselje.
Dve lameli oblikujeta lijakast odprt osrednji prostor, ki se preko železnice odpira proti ravnini in Boštanju. Lameli omejita prostor cone proti sosednjim območjem; na eni strani gasilskemu domu in na drugi strani parku ob Grosupeljščici in jih ščitita pred hrupom in prometom.
Osrednji del prostora cone je namenjen prometni zanki z mirujočim prometom in parceli poslovnega, trgovskega, razstavnega in gostinskega objekta v sredini. V sklopu objekta je tudi energetska postaja.
Na vsako stran vhoda je po ena proizvodna enota. V nadaljevanju je zahodna lamela namenjena za oddajanje obrtnikom – začetnikom (valilnica). To je skupna enonadstropna hala s skupnim dvoriščem. Pred njo so tri posamezne manjše dvonadstropne enote, namenjene poslovni, proizvodni, razvojni dejavnosti – lahko kot poslovni prostori za obrate v skupni hali ali kot samostojne enote.
Vzhodna lamela je namenjena posamičnim proizvodnim enotam z lastnim dvoriščem. V sprednji vrsti so manjše dvonadstropne enote, ki so lahko samostojne enote ali pa kot poslovni objekti v sklopu večje enote.
Proizvodne hale so pritlične ali enonadstropne (vertikalni gabarit cca. 7 m), pač odvisno od tipa proizvodnje. Arhitektura objektov naj bo enostavna in elementarna, stopnja obdelave naj narašča od utilitarnih hal preko proizvodno upravnih objektov do najbolj ambiciozno oblikovanega osrednjega objekta. Proti sosednjim področjem so zidovi in ograje dvorišč ozelenjeni in zakriti s hortikulturno ureditvijo. Celotna zasnova naj bo bogato hortikulturno opremljena, vendar tako, da ne bo ovirala, ampak usmerjala poglede preko železnice proti Boštanju. Ob Grosupeljščici bo oblikovan fluvialni park z obvodnimi in močvirnimi biotopi, razširitvami vode v jezerca, peščeno obrežno potjo, klopmi, paviljonom ipd. Zasnova parka bo kulminirala v obnovljenem železniškem objektu ob mostu.
VI. USMERITVE ZA ZAPOREDNOST IZVAJANJA
Osnovna ideja zasnove obrtne cone je v tem, da bi najprej komunalno opremili zemljišče, uredili prometno infrastrukturo in zgradili energetsko postajo. Zahodno lamelo se nameni za t.i. "valilnico obrtnikov" in bo zgrajena v režiji agencije za drobno gospodarstvo.
Ob zunanjem robu parcele bo zgrajena skupna industrijska hala. Le-ta bo razdeljena na 6 manjših enot s pripadajočim skupnim velikim predprostorom. na katerem so locirani manjši proizvodni ali upravni objekti. Hala bo dvoetažna, fleksibilnost uporabe je možna z združevanjem manjših enot znotraj hale. Ostale površine (skupaj 8 enot) so namenjene za novo-gradnjo posameznim obrtnikom s pogojem, da so načrti usklajeni z zazidalnim načrtom in da so spoštovani vnaprej določeni maksimalni gabariti, tako tlorisni kot višinski. Zasnova postavitve objektov je takšna, da je možno združevanje in predeljevanje tudi med enotami in je zagotovljena trajna fleksibilnost.
VII. USMERITVE ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE DELOVNEGA OKOLJA
Z ureditvijo obrtne cone je potrebno zagotoviti kvalitetne delovne pogoje v skladu z normativi in pravilniki o varstvu pri delu. Prav tako je potrebno zavarovati sosednja področja pred škodljivimi vplivi onesnaževanja zraka, vode, zemlje ali prevelike emisije hrupa, koncentracije prometa ipd. in to tako, da se sedanje razmere ne bodo poslabšale. V postopku oblikovanja zazidalnega načrta je potrebno izdelati detajlno oceno novo predvidenih dejavnosti s stališča požarne varnosti: preveriti medsebojne odmike z ozirom na možne medsebojne vplive, izračunati potrebno količino požarne vode in za konkretne obrate določiti režim in stabilne gasilne naprave.
Programske zasnove za ZN G10 SP Rožna dolina so stalno na vpogled pri pristojnem občinskem upravnem organu.
Spremembe in dopolnitve Družbenega plana občine Grosuplje za obdobje 1986 – 1990. Programske zasnove za zazidalni načrt Rožna dolina 2 – Grosuplje so stalno na vpogled pri pristojnem občinskem upravnem organu.
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska urbanistična inšpekcija.
Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Grosuplje, dne 13. maja 1992.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Rudolf Rome l. r.