Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list RS, št. 1/81, 42/86) in 6. člena odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/89, 11/90 in 10/91), je Skupščina občine Trebnje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 17. 7. 1992 sprejela

Grad Mala Loka in kapela pri gradu se zaradi izrazite arhitekturne zasnove, izjemne krajinske lokacije, dognanih zgodovinskih podatkov o obstoju gradu, razglasi za kulturni spomenik.

Kulturni spomenik obsega območje gradu Mala Loka, ki vključuje stavbo gradu, kapelo, vrt ob gradu, ki je ograjen z leseno ograjo med zidnimi slopi in zemljišča, na katerih je zaznati ostanke parkovne ureditve. Navedena zemljišča so neposredni funkcionalni prostor gradu.

Kulturni spomenik je na območju katastrske občine Mali Videm in obsega parc. št.: 28/1, 28/2 in 1146.

Na varovanem območju spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, zgodovinskih, arhitekturnih, umetnostnih in krajinskih vrednot v celoti, neokrnjenosti in izvirnosti;
– vsi ureditveni posegi na stavbah in zemljišču morajo prispevati k ohranjanju, sanaciji in prenovi varovanih lastnosti prostora in arhitekture;
– zagotavljanje predstavitev naravnih in kulturnih vrednot spomenika;
– podreditev infrastrukturnih objektov naravnim in kulturnim vrednotam.

Na varovanem območju spomenika je prepovedano:
– na gradu in kapeli so prepovedani vsi posegi, ki bi uničili ali ogrozili kulturno, znanstveno, zgodovinsko in estetsko vrednost spomenika kot so: podiranje, razkopavanje, predelovanje, dozidavanje in podobno;
– spreminjati prostorsko zasnovo varovanega območja in potek komunikacij;
– rušiti, pozidavati, nadzidavati, prezidavah pozidan in nepozidan prostor povsod tam, kjer bi to okrnilo varovane vrednote;
– povzročanje trajnega mehaničnega hrupa, eksplozij ali vibracij;
– spreminjati ekološke pogoje, odmetavati in odlagati odpadke.

Razvojne usmeritve:
spomeniku je potrebno zaradi njegovih kulturnih, zgodovinskih, arhitekturnih in umetnostno-zgodovinskih in krajinskih vrednosti zagotoviti nadaljnji obstoj in razvoj ter dostopnost javnosti.

Posegi na območju kulturnega spomenika se bodo izvajali na podlagi sprejetega izvedbenega akta (lokacijske in gradbene dokumentacije), ki mu je osnova konservatorski program.

Imetnik kulturnega spomenika mora z njim ravnati kot dober gospodar, ga vzdrževati, oziroma ohranjati njegovo substanco, podobo in položaj v okolici.
Za vsak poseg je potrebno pridobiti strokovno mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, ki opravlja naloge varstva v občini Trebnje na podlagi zakona o naravni in kulturni dediščini.

Z denarno kaznijo do 30.000 SLT se kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če izvaja posege na spomeniku brez prehodnega strokovnega mnenja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto (8. člen).
Z denarno kaznijo do 5.000 SLT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo do 5.000 SLT se kaznuje tudi posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Občinski upravni organ pristojen za kulturo, izvede vpis razglašeni kulturni spomenik v zemljiško knjigo in po razglasitvi izda obvestilo imetnikom spomenika, ter jih seznani z režimom varstva, s posameznimi omejitvami in prepovedmi ter razvojnimi usmeritvami glede znamenitosti spomenika in njegove neposredne okolice.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.