Skupščina občine Celje je na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90) in 4. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov Skupščine občine Celje in izvolitvi funkcionarjev občinske skupščine (Uradni list RS, št. 13/90 in 13/91) na skupni seji zborov dne 20. 7. 1992 sprejela

S tem odlokom se določajo prostorski ureditveni pogoji (v nadaljnjem besedilu: PUP) za območje 1 – 13, ki so s planskimi akti občine opredeljena za urejanje s PUP in, ki jih je izdelal Razvojni center-Planiranje d.o.o. pod številko 59/91 v februarju 1992.

S prostorskimi ureditvenimi pogoji se urejajo:
a) v planskih aktih opredeljeni del območja občine z oznakami od 1 – 13 vključno z ureditvenimi območji naselij z izjemo tistih ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti (PIN) in
b) začasno se urejajo s PUP nekatera ureditvena območja do izdelave PIN.

Pregled območij in ureditvenih območij naselij, ki se urejajo na podlagi PUP navedenih pod točko a – 2. člena tega odloka.
1. Polja ob Sušnici
Območje se nahaja severozahodno od ureditvenega območja Celja do meje z občino Žalec in meri okoli 1000 ha. Vključuje dele Krajevnih skupnosti Medlog, Ostrožno in Šmartno v Rožni dolini z ureditvenimi območji naselij z oznakami od Al – A4 (Gorica pri Šmartnem, Prešnik, Lopata) ter območji zidanice v Šentjungertu z oznakami Z1 – Z4.
2. Šmartinsko območje
Območje se nahaja severno nad osrednjim delom ureditvenega območja Celja v obsegu okoli 1900 ha. Vključuje dele Krajevnih skupnosti Ostrožno, Hudinja, Šmartno v Rožni dolini in Vojnik z ureditvenimi območji naselij z oznakami od A6 – A12 (Lokrovec, Loče, Lahov-na, Otemna, Šmartno vzhodni del, Brezova, Konjsko) ter območja zidanic z oznakami od Z5 – Z14 (Slatina, Otemna, Šmartno, Brezova, Konjsko).
3. Zadobrovniške njive
Območje se nahaja med ureditvenim območjem Celja na jugu. Vojnika na severu in Ljubečne na vzhodu ter obsega okoli 1.000 ha. Vključuje dele Krajevnih skupnosti Trnovlje, Škofja vas, Ljubečna in Vojnik z ureditvenimi območji z oznakami od A13 – A18 (Gmajna, Škofja vas, Arclin, Zadobrova, Leskovec) ter območje zidanic z oznako Z12 (Gradišče).
4. Žepinska dolina
Območje se nahaja severovzhodno od ureditvenega območja Celja in vzhodno od ureditvenega območja lokalnega središča Ljubečna ter obsega okoli 1500 ha. Vključuje dele Krajevnih skupnosti Ljubečna in Vojnik z ureditvenimi območji z oznakami A19 – A22 (Šmiklavž, Razgor, Ljubečna, Začret) ter območja zidanic z oznakami Z13 – Z16 (Tomaž. Hrastnik, Gradišče, Bovše).
5. Porečje Dobrnice
Območje se nahaja na severozahodnem delu občine in obsega okoli 2500 ha. Vključuje dele Krajevnih skupnosti Dobrna in Strmec pri Vojniku izven ureditvenega območja pomembnejšega lokalnega središča Dobrna z ureditvenimi območji naselij z oznakami od A23 do A27
(Lokovina, Dol pod Gojko, Lemberg, Vine Landek) in območje zidanic z oznako Z17 (Lemberg).
6. Hudinjske ravnice
Območje se nahaja na osrednjem severnem delu občine in obsega okoli 2000 ha. Vključuje pretežni del Krajevne skupnosti Strmec in Socka izven ureditvenih območij lokalnih središč Strmec in Socka ter del Krajevne skupnosti Vojnik z ureditvenimi območji naselij z oznakami od A28 – A31 (Polže, Razdelj, Višnja vas, Ivenca).
7. Frankolovsko območje
Območje se nahaja na skrajnem severovzhodnem delu občine in obsega okoli 2300 ha. Vključuje območje Krajevne skupnosti Frankolovo izven ureditvenega območja lokalnega središča Frankolovo z ureditvenimi območji naselij z oznako A32 in A33 (Bezenškovo Bukovje, Črešnjice) ter območja zidanic z oznakami od Z18 – Z22 (Straža, Rakova steza, Črešnjice).
8. Male dole
Območje vključuje severovzhodni del Krajevne skupnosti Vojnik v obsegu okoli 700 ha z ureditvenim območjem naselja z oznako A34 (Ilovca) in območji zidanic z oznakami Z23 in Z24 (Ilovca, Male dole)
9. Tremersko polje pod Liscami
Območje se nahaja na skrajnem jugozahodnem delu občine ter vključuje dele Krajevnih skupnosti Pod gradom in Savinja izven ureditvenih območij Celja in Košnice v skupnem obsegu okoli 1000 ha. Na območju so opredeljena ureditvena območja naselij z oznako A35 in A36 (sp. in zg. Košnica) ter območji zidanic z oznakami Z25 in Z26 (Košnica).
10. Pečovniško pogorje
Območje vključuje severovzhodni del Krajevne skupnosti Štore v obsegu okoli 200 ha z delom naselja Pečovnik.
11. Prožinska dolina
Območje vključuje severovzhodni del Krajevne skupnosti Štore v obsegu okoli 200 ha z ureditvenimi območji z oznakami od A37 – A39 (Ogorevc, Prožinska vas).
12. Kompolske ravnice
Območje se nahaja na jugovzhodnem delu občine in vključuje južni del Krajevne skupnosti Štore v obsegu okoli 1200 ha z ureditvenim območjem naselja Prožinska vas – A40 in območji zidanic v Pečovju – Z27 in Z28.
13. Svetinsko hribovje
Območje vključuje Krajevno skupnost Svetina izven ureditvenega območja lokalnega središča Svetina z območji zidanic z oznako Z29.

Ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja so prikazana na preglednem katastrskem načrtu 1:5000 v okviru prikaza ureditvena situacija – zasnova namenske rabe prostora z varovanimi območji, ki je sestavni del tega odloka.-

Do izdelave prostorskih izvedbenih načrtov se bodo začasno urejala na podlagi tega odloka ureditvena območja za predvidene čistilne naprave z zmogljivostjo pod 10.000 E Strmec, Socka in Frankolovo z oznakami od B1 – B3 ter ureditveno območje predvidene razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV v Babnem z oznako B4.
Posegi na našteta ureditvena območja do izdelave PIN niso možni, ohranja se obstoječa namembnost površin.

V. planskih aktih občine opredeljena območja od 1 -13, ki se bodo urejala na podlagi tega odloka, vključujejo:
– kmetijska zemljišča (trajno namenjena kmetijski proizvodnji in druga kmetijska zemljišča);
– območja gozdov;
– območja vodnogospodarskih ureditev in varovana območja vodnih virov;
– varovana območja naravne in kulturne dediščine;
– območja za poselitev
• ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja ter
• stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje.

Merila in pogoji urejanja na kmetijskih zemljiščih
– Prostorski ureditveni pogoji upoštevajo razvrstitev kmetijskih zemljišč (prvo območje trajno namenjeno kmetijski proizvodnji in druga kmetijska zemljišča) skladno s sprejetim dolgoročnim planom občine Celje za obdobje 1986 – 2000 dopolnjen 1989.
– Kmetijska zemljišča se bodo urejala na podlagi agrokarte, ki opredeljuje posamezno vrsto proizvodnje po območjih. Upoštevati je potrebno posebne pogoje kmetovanja na območjih varstva virov pitne vode, v okolici pomembnejšega zbiralnika – Šmartinskega jezera in na ekološko ogroženih območjih (onesnažen zrak in tla) na osnovi predhodnih analiz. Na območjih, ki so na podlagi tematske karte onesnaženosti zemljišč v občini Celje opredeljena kot območja s prekomerno vsebnostjo kadmija in svinca, se ne priporoča pridelovati do izvršitve sanacije naslednjih vrtin: endivija, solata, špinača, korenje, rdeča pesa, redkvica. Ta območja so: Medlog, Lopata, zahodni del Lokrovca, Trnovlje, Začret, Žepina, Bukovžlak, Teharje, Kompole, Zvodno, Zagrad, Tremersko polje Lisce in Košnica.
– Melioracije in komasacije so predvidene na območjih: Dobrna, Socka, Brezova, Jankova, Lahovna – Koprivnica, Glinsko, Prožinska vas in Tremerje v skupnem obsegu 404 ha zemljišč; pri komasaciji naj se pri ponovni delitvi parcel upošteva združitev razdrobljenih zemljišč tako, da se glede na načrtovanje kmetijske proizvodnje in usmeritev kmetij čim bolj ustrezno določajo zemljišča po legi in površini..
– Agromelioracije so predvidena na 412 ha zemljišč.
– Za vse agrooperacije na kvalitetnejših območjih kulturne krajine je potrebno kot sestavni del izvedbene dokumentacije pripraviti krajinsko – ureditveni načrt usklajen s komasacijskim in melioracijskim načrtom.

Merila in pogoji urejanja na gozdnih zemljiščih
– Gozdovi se urejajo z določili zakona o gozdovih, gozdnogospodarskimi načrti in skladno z določili odloka o sprejetju tega prostorskega izvedbenega akta.
– Goloseki se lahko izvajajo le v primerih spreminjanja terena v kmetijska zemljišča in v primeru trasnih koridorjev infrastrukture, kjer niso možne druge izpeljave tras. Pri takšnih posegih je obvezna ureditev gozdnih robov. Na vplivnih območjih kulturnih spomenikov goloseki niso možni.
– Pogozdovanja se morajo vršiti z vegetacijo, ki je značilna za okoliško gozdno združbo.
– Na območjih varovalnih gozdov, ki so opredeljeni v aktu o razglasitvi trajno varovalnih gozdov (na območju občine Celje je 799,85 ha varovalnih gozdov) je omejena možnost gospodarjenja z gozdovi. Prepovedane so golosečnje in krčitve, dovoljena so le izvajanja sanacijskih ukrepov kot so določeni z gozdnogospodarskimi načrti.

Merila in pogoji za varstvo vodnih virov, vodnogospodarske usmeritve
– Vsi posegi v prostor in urejanje območij v opredeljenih varstvenih pasovih vodnih virov na območju Medloga, Frankolovega, Svetine, Bojanskega grabna, Košnice, Kompol, Dobrne in Žerovišča mora biti skladno z določili sprejetih odlokov o varstvu vodnih virov.
Na območjih drugih vodnih virov, za katera še niso izdelane strokovne podlage za njihovo zaščito, je sprememba namembnosti oziroma druga dejavnost do sprejetja odloka o varstvu vodnih virov omejena.
– Šmartinsko jezero je kot pomembnejši zbiralnik obvezno izhodišče dolgoročnega plana Republike Slovenije. Pomembna je tudi ohranitev zadrževalnega značaja obvodnih-poplavnih zemljišč ter v večji meri prilagoditi dejavnost njihovim značilnostim, oziroma preveriti regulacijske ukrepe v pogledu sprejemljivosti za okolje.
– Za izboljšanje kakovosti voda je treba upoštevati naslednje ukrepe: z vodo je treba ravnati gospodarno (zapiranje tokokrogov vode), z vsemi obstoječimi čistilnimi napravami (nevtralizacije, usedalniki, lovilci olj, gnojne jame) je treba skrbno obratovati in jih dograjevati), pri hrambi in rokovanju z nevarnimi in škodljivimi snovmi je treba upoštevati vse potrebne zaščitne ukrepe, da se le-te ne bodo izcejale v podtalje oziroma vodotoke), pri načrtovanju in izbiri lokacij živinorejskih farm je treba upoštevati zlasti možnosti dispozicije odpadkov; če ni na razpolago dovolj kmetijskih zemljišč, na katerih se bodo odpadki lahko koristno uporabili, izgradnja farm ni dopustna.
– Na osnovi podrobnejše strokovne obdelave vodnogospodarske problematike (zlasti na vplivnih območjih vodnih virov, poplavnih in sploh obvodnih zemljišč rek, jezer in močvirij, vodonosniki podtalnice, povirja, erozijska žarišča), bo potrebno dopolniti prostorske ureditvene pogoje.

Merila in pogoji urejanja na območjih naravne in kulturne dediščine.
Na območju PUP, ki se bo urejevalo na podlagi tega odloka, so opredeljena naslednja območja in objekti naravne in kulturne dediščine:
(1) naravna dediščina
– naravni spomeniki (geomorfološki, hidrološki in dendrološki) oštevilčeni od T- 10 (NS)
– spomeniki oblikovane narave pod št. 11, 12, 13 (SON)
(2) kulturna dediščina
– umetnostni spomeniki z območji oštevilčeni od 14 – 29 (na)
– zgodovinski območji pod št. 30, 31, (Z)
– arheološka območja oštevilčena od 32 – 39 (a)
(3) naravna in kulturna dediščina
– prostor s kvalitetnima sestavinama naravne in kulturne dediščine, ki se bo varoval s planskimi usmeritvami
• kulturna dediščina (KD)
• naravna dediščina (ND)
• kulturna in naravna dediščina (NKD).

Usmeritve in pogoji urejanja za območja in objekte naravne dediščine
Naravni spomeniki
Na obravnavanem območju je opredeljenih 10 spomenikov te dediščine:
a) geomorfološki in hidrološki
1. Paški Kozjak (površinski geomorfološki, hidrološki, botanični)
2. Socka (površinski geomorfološki in hidrološki)
3. Kozarica (površinski geomorfološki in hidrološki)
4. Skalni možje v hudem grabnu (površinski geomorfološki)
5. Zvonica (podzemeljski geomorfološki)
6. Lindeški slap (podzemeljski geomorfološki)
7. Šumečnikov slap (hidrološki in površinski geomorfološki)
8. Izvir Toplice – Verpete (hidrološki)
b) dendrološki
9. bodika v Pečovniku
10. bodika v Šentjanžu
Spomeniki oblikovane narave
11. Zdraviliški park na Dobrni
12. Park ob graščini Novi grad na Dobrni
13. Graščinski park Socka pri Vitanju
Varstveni režimi za vse geomorfološke, hidrološke, botanične in dendrološke naravne spomenike ter za spomenike oblikovane narave so opredeljeni v predlogu za razglasitev naravnih spomenikov v občini Celje (ZVNKD št. 02-47/1-90), ki je sestavni del tega odloka.

Usmeritve in pogoji urejanja za območja in objekte kulturne dediščine
Umetnostni spomeniki
14. ž.c. Sv. Jošt na Kozjaku
15. graščina Dobrnica v Zavrhu nad Dobrno
16. grad Lindek
17. grad Dobrna
18. ž.c. Sv. Nikolaj v Zavrhu nad Dobrno
19. Graščina Vine pri Strmcu
20. Grad Lemberg
21. p.c. Sv. Katerina v Lembergu pri Strmcu
22. p.c. Sv. Trojica in DM v Dolu pod Gojko
23. ž.c. Naše ljube gospe, Črešnjice
24. p.c. Sv. Kunigunda, Šentjungert
25. ž.c. Sv. Martin iz Toursa, Šmartno v Rožni dolini
26. Kapela Sv. Tomaža, Sv. Tomaž pri Vojniku
27. Graščina Prešnik v Gorici
28. Kapela Sv. Florjana, Svetli dol
29. p.c. J. Krstnika, Šentjanž nad Štorami
Zgodovinski spomeniki
30. območje Paškega Kozjaka
31. območje Slemene – Javornik
Arheološki spomeniki
32. Dobrna, Sledovi rimske naselbine
33. Šmartno v Rožni dolini, rimska naselbina
34. Hrenovo, prazgodovinska in poznoantična naselbina
35. Zadobrova, sledovi rimskodobne naselbine
36. Celje, keltsko-rimska naselbina
37. Pečovnik, prazgodovinska in poznoantična naselbina
38. Laška vas pri Štorah, staroslovansko grobišče
39. Vrbe, prazgodovinska naselbina
Vsa našteta kulturna dediščina je zavarovana z odlokom (Uradni list SRS, št. 28/86) in zanjo veljajo varstveni režimi, ki so navedeni v aktu o razglasitvi kulturnih spomenikov na območju občine Celje (elaborat št. 02-331/ 2-85).
Na opredeljenih območjih vedut cerkva, gradov in graščin veljajo varstvene usmeritve iz razglasitve in varovanje pred novogradnjami. Nadomestne gradnje so možne samo s predhodnim sodelovanjem ZVNKD. Gojijo naj se kmetijske kulture, ki ne zakrivajo vedut.

Merila in pogoji urejanja na ostalih objektih in območjih, ki so evidentirana kot naravna in kulturna dediščina na območju PUP
Kot kulturna dediščina je opredeljen del naselja Loče z oznako KD. Varuje se mu tipična zasnova naselja, posamezni objekti naravne in kulturne dediščine v naselju ter volumen in podoba naselja v krajini. Zato je potrebno razvijanje dejavnosti, ki ne vpliva negativno na naštete dejavnosti.
Objekti in območja naravne dediščine z oznako ND se varujejo skozi ohranitev namenske rabe tal oziroma ekoloških pogojev v in ob objektih; objekti oblikovane naravne dediščine (OND) se varujejo pred gradbenimi in hortikulturnimi posegi, ki so v nasprotju s historično zasnovo. Posegi v naravno dediščino so možni le po predhodni presoji in strokovnih osnovah ZVNKD.
Na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine z oznako NKD, kjer gre predvsem za relativno ohranjeno kulturno krajino, velja pogoj za ohranjanje temeljnega razmerja med pozidavo in odprtimi površinami, ohranjanje in nadaljevanje urbanistične strukture naselij, ohranitev naravnih potokov; vsako večje preoblikovanje prostora terja načrt ureditve, ki naj upošteva značilne krajinske elemente in merilo prostora. Potrebno je kontrolirati in prostorsko ter oblikovno usmeriti zidavo zidanic. Potrebna je sanacija manjših neorganiziranih kamnolomov na območju 9 (Košnica) in sanacija oziroma preprečitev širjenja kamnoloma na območju 10 (Pečovnik-Zvodno) zlasti do tiste višine, ki je v vizualnem stiku z mestom. Isto velja za goloseke in druge posege, ki bi načenjali južno zeleno kuliso mesta. Na izpostavljenih legah je nujno (in tudi drugod) sprotno sanirati (biotehniška zaščita, ozelenitev) cestne useke.

Merila in pogoji za posege v območjih poselitve
– Ob upoštevanju vseh pogojev tega odloka so na obravnavanem območju PUP dovoljene nadomestne gradnje, adaptacije, nadzidave in dozidave, komunalne ureditve in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
– Na opredeljenih ureditvenih območjih naselij z oznako A1 do A40 so dovoljene novogradnje enake namembnosti kot je namembnost opredeljenega območja: stanovanjska gradnja, kmečka gospodarstva; ob upoštevanju veljavnih normativov za varstvo okolja je možna tudi gradnja objektov za obrtne, oskrbne in storitvene dejavnosti ter spremembe namembnosti obstoječih objektov za te namene. Novogradnja gospodarskih objektov – zidanic je možna le, če je investitor kmet, ki mu gospodarski objekt služi primarni kmetijski proizvodnji.
Novogradnje stanovanjskih objektov in spremljajočih kmetijskih objektov na območju razpršene poselitve so možne le v okviru novonastalega kmečkega gospodarstva na zemljišču, kjer je lastninska pravica na najmanj 3 ha kmetijsko-obdelanih zemljišč s strokovno izdelanim usmeritvenim programom kmetijske proizvodnje in v okviru kmečkih gospodarstev, kjer ti objekti služijo povečani kmetijski proizvodnji. V teh primerih je obvezno predhodno soglasje pristojnega organa za kmetijstvo.
– Gradnja zidanic je dopustna v okviru opredeljenih območij zidanic z oznako od Z1 – Z29,
– Na območju razpršene poselitve je možna gradnja gospodarsko-bivalnih objektov s pogojem, da je 3000 m2 zemlje, nadmorska višina nad 300 m, naklon nad 25% in, da gre za območja, ki so slabo obdelana v bonitetnem razredu nad 5 na prvem območju kmetijskih zemljišč in na drugih kmetijskih zemljiščih. Pogoj za gradnjo gospodarsko-bivalnih objektov je tudi intenzivni nasad (sadno drevje, vinograd) zasajen najmanj dve leti na površini 25 a na osnovi navodila strokovne službe. V tem primeru je obvezno predhodno soglasje pristojnega organa za kmetijstvo.
– Na območjih, ki so opredeljena kot območja naravne in kulturne dediščine, morajo biti vse gradnje in posegi v prostor podrejeni določilom odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov na območju občine Celje oziroma določilom, ki jih je za ta območja opredelil ZVNKD Celje in so sestavni del tega odloka.
– Vsi posegi v prostor na opredeljenih varovanih, območjih virov pitne vode morajo biti podrejeni določilom odlokov o varstvenih pasovih vodnih virov oziroma vodnogospodarskim pogojem, ki so sestavni del tega odloka.
– Posamične gradnje za objekte in naprave posebnega družbenega pomena (za lovsko, turistično ali rekreacijsko dejavnost ipd.) so možne, če so opredeljene v prostorskih sestavinah srednjeročnega plana in ne zahtevajo izdelave prostorskega izvedbenega načrta
– Gradnja nadomestnih objektov:
• je možna v primeru, če je obstoječi objekt z gradbenim dovoljenjem dotrajan oziroma funkcionalno neustrezen in z istimi pogoji kot zadruge novogradnje,
• je možna le na istem mestu kot je stari objekt. Izjemoma se lahko gradi na funkcionalnem zemljišču starega objekta v primeru da je stavbno zemljišče objekta geološko neprimerno oziroma je varovano s posebnimi predpisi ali predlagano za varovanje oziroma za drugo namembnost.

Za vsak poseg v ureditvenem območju naselja Črešnjice, ki je zavarovano kot kulturna dediščina – umetnostni spomenik (ua) je obvezna predhodna presoja in strokovne osnove pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V okviru ureditvenih območij naselij Črešnjice in Bezenškovo bukovje (območje naravne in kulturne dediščine) ter naselja Loče (varovano območje kulturne dediščine) so možne novogradnje, le s predhodnimi strokovnimi osnovami in s soglasjem ZVNKD.
Odmik objekta od – parcelne meje znaša 4 m, za manjši odmik je potrebno pridobiti soglasje sosedov. Odmiki novogradenj do sosednjih objektov morajo biti takšni, da ne vplivajo na poslabšanje bivalnih pogojev.
Pri arhitektonskem oblikovanju objektov je potrebno upoštevati avtohtone značilnosti gradnje, tako specifičnosti primestnih naselij kot pretežno vaških naselij.
Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe, zazidave, prav tako ne smejo presegati tega gabarita prizidave in nadzidave objektov. Praviloma naj bo etažnost objektov klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje, oziroma pritličje in nadstropje na ravnem terenu ali terenu z visoko talno vodo. Z nadzidavo objekta se ne sme prekoračiti višina sosednjih objektov in ne smejo se poslabšati bivalni pogoji sosednjih objektov.
Tlorisne oblike novih objektov naj bodo praviloma podolgovate v razmerju 1:1,5, do 1:2. Strehe morajo biti simetrične dvokapnice, lega objekta in smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezne poselitvene vzorce.
Naklon strešine, kritina ter obdelava fasade se določa z oziroma na arhitektonski značaj naselja:
– lociranje in oblikovanje novogradenj je podrediti dominantam naselja (cerkev, grad, drevo) tako v pogledu gabarita, volumna, oblikovanja in vedut,
– novogradnje na izpostavljenih legah morajo ohraniti pritličen – enoten gabarit,
– v opredeljenih spomeniško kvalitetnih naseljih se morajo novogradnje in adaptacije prilagoditi obstoječi zasnovi naselja in obstoječim spomeniško kvalitetnim objektom naselja tako glede lokacije, orientacije, navpičnega in vodoravnega gabarita, izbora materiala in barv, naklona strehe, kritine, velikosti in razmerju okenskih in vratnih odprtin,
– za gradnjo zidanic je pogoj, da tlorisna zazidana površina ne presega 30 m2, za gradnjo gospodarsko-bivalnih objektov pa 50 m2. Dovoljena je delno vkopana klet in pritličje s streho brez kolenčnega zidu. Naklon strešin je od 30 do 45°. Slemena streh morajo biti vzporedna s plastnicami,
– gradnja pomožnih objektov (drvarnice, čebelnjaki, ipd.) je dopustna samo pri tistih stanovanjskih objektih, ki v sklopu objekta ali v okviru funkcionalnega zemljišča teh prostorov nimajo. Izven okvirov funkcionalnih zemljišč pa je gradnja čebelnjakov možna v soglasju upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo in v soglasju pristojne čebelarske organizacije: Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z objektom ob katerem stojijo in z enako kritino in naklonom strehe, skladno z odlokom o pomožnih objektih,
– garaže se kot samostojni objekt lahko gradijo le v primerih, če le-te iz tehničnega ali funkcionalnega vidika ni možno urediti v samem stanovanjskem objektu,
– vzdrževanje in obnavljanje objektov, ki so opredeljeni kot kulturni spomenik, je možno le pod pogoji, ki jih predpiše pristojna služba za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno prometno omrežje.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene skladno s predpisi za posamezna območja, da se preprečijo kvarni vplivi na okolje in zagotovijo obrambno zaščitni pogoji (požarna varnost, oskrbe v izrednih razmerah, ipd.).
Za vse nove vode ali predvidene rekonstrukcije prometnih in komunalnih vodov in naprav na območju, ki se ureja s PUP se izdela lokacijska dokumentacija. Za zahtevnejše komunalne in prometne objekte in naprave je potrebno izdelati lokacijski načrt skladno s planskimi akti občine.
1. Pogoji prometnega urejanja
Pri določanju lokacije novih objektov je treba za vsak objekt zagotoviti dostop in dovoz na javno cesto ali javno pot in stremeti za tem, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto. Odmiki objektov od cest se bodo določili v skladu z zakonom o cestah in skladno z določili tega odloka. Pri dimenzioniranju parkirišč je potrebno upoštevati veljavne normative.
Pri gradnji novih oziroma rekonstrukcijah magistralnih, regionalnih, lokalnih in krajevnih cest je potrebno upoštevati elemente podane v lokacijskih načrtih.
2. Vodooskrba
V naseljih, v katerih obstaja ali se bo zgradil javni vodovod, mora biti vsak objekt namenjen za bivanje, priključen nanj.
V naseljih in območjih, kjer ni javnega vodovoda, mora investitor zgraditi hišno kapnico, vodnjak ali lokalno zajetje – lastni vodni vir v skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi pogoji glede na predhodno oceno o ustreznosti vodnega vira in glede na predhodno sanitarno oceno.
3. Odvajanje odpadnih vod
Na območjih, ki se urejajo na podlagi PUP izven lokalnih središč in ureditvenega območja Celja ni zgrajene kanalizacije z izjemo primarnih odvodnikov odpadnih vod GZ Vojnik – Škofja vas in RZ Ljubečna. V naseljih oziroma zaselkih so potrebne po posameznih območjih naslednje ureditve:
Na območju Polja ob Sušnici (1) je predvidena povezava z RjZ-2 s predhodno razbremenitvijo v Sušnico.
Na Šmartinskem območju (2) bo Lokrovec povezan z RZ-5, Lahovna z RZ-7, Sp. in Zg. Otemna pa z RZ-6.
Naselja Trnovlje, Zadobrova in Leskovec na območju Zadobrovniške njive (3) bodo priključena na RZ-9 vzhod, Arclin in Vojnik pa je vezan na obstoječ kanal Vojnik -Škofja vas s priključitvijo na čistilno napravo v Škofji vasi.
Na območju Žepinska dolina (4) bo naselje Začret vezano na RZ-9 vzhod.
Na čistilno napravo Dobrna bodo vezana naselja Klane, Dobrna, Vinska gorica in Lahovna na območju Porečje Dobrnice (5); naselje Hrenova se bo priključilo na predvideno čistilno napravo Strmec.
Na območju Hudinjske ravnice (6) bodo naselja Polže, Strmec in Razdelj vezana na predvideno čistilno napravo v Strmcu; Višnja vas na obstoječo čistilno napravo v Škofji vasi ter Socka na predvideno čistilno napravo v Socki.
Odpadne vode na Frankolovskem območju (7) bodo iz naselja Frankolovo speljane v predvideno čistilno naprava Frankolovo, iz naselja Ivenca pa v obstoječo čistilno napravo Škofja vas.

Pogoji za določanje velikosti funkcionalnega zemljišča:
– velikost funkcionalnega zemljišča stanovanjskih objektov ne sme presegati 600 m2 velikosti obstoječega zemljišča, kolikor le-to ni tako veliko, da bi se na njem zgradil še eden ali več objektov,
– za zidanice velikost funkcionalnega zemljišča praviloma ne sme presegati 200 m2 s pogojem 10 arov intenzivnega nasada,
– velikost funkcionalnega zemljišča stanovanjskega objekta s prizidavami in nadzidavami vred se določi tako, da končno bruto etažna površina stanovanjskega objekta ne bo presegala okvira med 40 in 80% velikosti funkcionalnega zemljišča,
– velikost funkcionalnega zemljišča drugim objektom se določi skladno s 3. odstavkom 46. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor,
– za kmetije je potrebno zagotoviti velikost funkcionalnega zemljišča v takšnem obsegu, da bo prilagojeno obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije,
– predlog parcelacije, ki ga pripravi pristojna občinska upravna organizacija je obvezna osnova za prenos parcelacije na terenu, investitor pa si mora pred parcelacijo pridobiti pismeno mnenje občinske upravne organizacije o zazidljivosti zemljišča.
Pogoji za varovanje okolja:
– pri vseh gradnjah in ureditvah v prostoru je potrebno upoštevati veljavne normative in predpise za posamezna področja v zvezi z varstvom okolja,
– vsak poseg v prostor ali sprememba obstoječe dejavnosti, ki bi nase navezovala intenzivnejši motorni promet ali povzročala hujše emisije kot so hrup, onesnaženje zraka in vode, bo dovoljen le ob pogojuj, da so zagotovljene zadostne površine za opravljanje dejavnosti, da je zagotovljen nemoten in varen promet, da so zagotovljeni potrebni protihrupni ukrepi in vsi ukrepi za varstvo zraka, vode in zemlje in, da so predvidene zadostne parkirne površine ter da ne bi nastajale tudi druge prekomerne emisije za okolje, ki ne bi bile usklajene z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi. Za gradnjo objektov za obrtno dejavnost znotraj stanovanjskih območij morajo investitorji v lokacijskem postopku pridobiti strokovno mnenje v skladu s 7. členom zakona o varstvu pred hrupom,
– na opredeljenih območjih varstva vodnih virov je pred ev. posegi vanje potrebno pridobiti vodnogospodarske pogoje upravljalca,
– kmetovanje na kmetijskih zemljiščih, ki so locirana na območjih varstva virov pitne vode se mora opravljati v skladu z določbami odloka o varstvenih pasovih virov pitne vode.
Pogoji za zagotavljanje požarne varnosti:
– med objekti morajo biti opredeljeni odmiki skladno s tehničnimi normativi oziroma drugimi tehničnimi ukrepi, s katerimi se preprečuje širjenje ali prenos požara z objekta na objekt,
– zagotovljeni morajo biti dostopi za potrebe gasilske intervencije, prostori za evakuacijo ljudi v primeru požara ter viri zadostne količine vode za gašenje požarov,
– posebno opozorilo za posege na možnih območjih še neraziskanih grobišč in grobov vojnega in povojnega terorja: vsa še neraziskana grobišča in grobovi vojnega in povojnega terorja, kakršna so najdena, so nedotakljiva in so v varstvu pristojnih upravnih organov. Na območju niso dovoljeni nikakršni posegi, ki bi imeli namen spreminjati zatečeno stanje razen za ureditev v spominski park in pod pogojem predhodno podanih smernic in soglasja k načrtom takšnih ureditev s strani pristojne spomeniško-varstvene in drugih služb. Na območju so dovoljeni posegi, katerih namen je nadaljna raziskava in potrditev obstoja grobišč in grobov in sicer le pod strokovnim vodstvom pristojnih služb. Dokler se ne izdela izvedbeni načrt za ureditev spominskega parka, se raziskano grobišče primerno začasno uredi. Začasna ureditvena dela smejo opravljati samo od pristojnih organov pooblaščene strokovne organizacije in združenja.

Nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojna urbanistična inšpekcija.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o urbanističnem redu občine Celje (Uradni list RS, št. 37/85 in 41/87 – uskladitev z DP).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.