Na podlagi 6. člena odloka o pristojnostih in načinu dela Skupščine občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 10/90) je Skupščina občine Gornja Radgona na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 16. 7. 1992 sprejela
POSLOVNIK
Skupščine občine Gornja Radgona
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Poslovnik Skupščine občine Gornja Radgona ureja način dela skupščine občine (v nadaljevanju besedila: skupščina), zborov skupščine in delovnih teles skupščine.
2. člen
Delo skupščine, zborov skupščine in njenih delovnih teles je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako sklene skupščina, zbor ali delovno telo.
3. člen
Skupščina, zbori in delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
Skupščino predstavlja predsednik skupščine. V primeru odsotnosti predsednika, ga nadomešča podpredsednik skupščine ali eden izmed predsednikov zborov, ki ga določi skupščina.
II. KONSTITUIRANJE SKUPŠČINE OBČINE
I. Prva seja
5. člen
Prvo sejo zbora skliče dotedanji predsednik zbora najkasneje v 30 dneh po končanih volitvah poslancev v občinsko skupščino.
Če dotedanji predsednik zbora ne skliče seje v tem roku, mora to storiti predsednik skupščine.
Do izvolitve predsednika zbora vodi prvo sejo zbora sklicatelj.
V primeru odsotnosti sklicatelja, vodi sejo zbora najstarejši poslanec.
6. člen
Po sprejemu dnevnega reda imenuje zbor mandatno imunitetno komisijo, sestavljeno iz predsednika in dveh članov za dobo mandata skupščine.
Mandatno imunitetna komisija se sestane takoj ter pregleda potrdila o izvolitvi poslancev.
Predsednik mandatno imunitetne komisije poda zboru poročilo o pregledu potrdil. O poročilu zbor glasuje in odloča z večino glasov navzočih poslancev.
S sprejemom poročila zbor verificira mandate poslancev.
7. člen
Če komisija ne oporeka nobenemu mandatu, glasuje zbor o poročilu kot celoti, kolikor pa komisija oporeka kakšnemu mandatu, glasuje zbor najprej v celoti o vseh nespornih mandatih, nato pa odloča o vsakem spornem mandatu posebej.
Poslanec, katerega mandat je sporen, ne more glasovati o verifikaciji svojega mandata.
8. člen
Ko zbor odloča o verifikaciji posameznega spornega mandata, lahko sklene, da se opravijo potrebne poizvedbe. O verifikaciji spornega mandata mora zbor dokončno odločiti čimprej, najkasneje v enem mesecu.
Do odločitve zbora ima poslanec pravico udeleževati se sej zbora in sodelovati pri njegovem delu, nima pa pravice odločanja.
9. člen
Po verifikaciji mandatov izvoli zbor izmed poslancev predsednika in podpredsednika zbora.
2. Skupna seja
10. člen
Po konstitutivnih sejah zborov se opravi prva skupna seja vseh zborov.
Prvo skupno sejo skliče dotedanji predsednik skupščine in jo vodi do izvolitve predsednika in podpredsednika skupščine oziroma do podaje slovesne izjave.
11. člen
V primeru odsotnosti predsednika vodi sejo najstarejši poslanec v skupščini.
Če predsednik in podpredsednik skupščine nista bila izvoljena, skliče naslednjo sejo poslanec, ki ga določi skupščina.
III. POSTOPEK PRI KANDIDIRANJU, VOLITVAH, IMENOVANJIH IN RAZREŠITVAH
1. Volitve predsednika in podpredsednika skupščine občine, predsednikov in podpredsednikov zborov, predsednika izvršnega sveta ter članov izvršnega sveta skupščine občine
12. člen
Kandidacijski postopek se opravi v skladu z odlokom o volitvah v zbore skupščine občine.
13. člen
Občinska skupščina s tajnim glasovanjem izvoli na skupni seji izmed poslancev zborov predsednika in podpredsednika občinske skupščine.
Vsak zbor občinske skupščine izvoli na seji zbora s tajnim glasovanjem predsednika in podpredsednika zbora.
Mandatarja za sestavo izvršnega sveta skupščine izvoli občinska skupščina na skupni seji vseh zborov s tajnim glasovanjem.
14. člen
Predlagatelji, določeni z odlokom o volitvah, podajo predloge kandidatov iz 14. člena tega poslovnika predsedniku občinske skupščine pismeno v petih dneh po objavi izvoljenih poslancev. Predlogu mora predlagatelj priložiti pismeno izjavo kandidata, da pristaja na kandidaturo.
Predsednik občinske skupščine posreduje vse vložene predloge za predsednika, podpredsednika in mandatarja izvršnega sveta poslancem vseh treh zborov skupščine občine, predloge za predsednike in podpredsednike zborov pa poslancem ustreznega zbora.
15. člen
Za predsednika in podpredsednika občinske skupščine je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov navzočih poslancev na skupni seji zborov.
Za predsednika in podpredsednika zbora je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov navzočih poslancev na seji zbora.
Za mandatarja izvršnega sveta skupščine občine je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov navzočih poslancev na skupni seji zborov.
Če nobeden od več kandidatov za posamezno funkcijo ne dobi večine glasov navzočih poslancev, se ponovno glasuje o kandidatu, ki je dobil največ glasov.
Če tudi v drugem krogu glasovanja noben od predlaganih kandidatov ni dobil potrebne večine, se postopek predlaganja ponovi. Skupščina oziroma zbor s sklepom določi roke za predlaganje kandidatov in datum ponovnih volitev.
16. člen
Občinska skupščina določi s sklepom, do kdaj mora mandatar predložiti občinski skupščini sestavo izvršnega sveta.
17. člen
Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina na skupni seji s tajnim glasovanjem.
Za predsednika, podpredsednika in člane IS je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov navzočih poslancev na skupni seji zborov. Če več kot polovica kandidatov za člane IS ne dobi potrebnega števila glasov, izvršni svet ni izvoljen.
V tem primeru občinska skupščina ponovno določi mandatarja po postopku, ki ga določa ta poslovnik.
2. Slovesna izjava
18. člen
Pred prevzemom dolžnosti podajo funkcionarji, ki jih je izvolila skupščina slovesno izjavo, ki glasi: "Izjavljam, da bom ravnal po ustavi Republike Slovenije, zakonih in statutu občine ter da bom vestno in odgovorno opravljal svojo dolžnost.".
3. Imenovanje komisije za volitve in imenovanja
19. člen
Komisija ima predsednika, podpredsednika in 5 članov.
Kandidate za predsednika, podpredsednika in člane lahko predlaga najmanj 9 poslancev enega ali več zborov, oziroma politične stranke.
Sestav komisije mora praviloma zagotoviti zastopanost političnih strank, ki imajo svoje poslance v skupščini.
20. člen
Kandidatna lista se predloži predsedujočemu. Na kandidatni listi mora biti predlog kandidata za predsednika in podpredsednika in še toliko kandidatov, kolikor članov komisije se voli.
21. člen
Predsednika, podpredsednika in člane komisije imenujejo zbori na skupni seji z javnim glasovanjem, po sklepu skupne seje pa lahko tudi tajno.
4. Imenovanje članov drugih delovnih teles skupščine
22. člen
Člani delovnih teles skupščine še imenujejo na predlog komisije za volitve in imenovanja.
Predlog mora vsebovati kandidata za predsednika in podpredsednika delovnega telesa in toliko kandidatov, kolikor članov se imenuje v delovno telo. Predlog mora biti utemeljen in obrazložen.
Kolikor predlog komisije ni dobil potrebne večine, pripravi komisija spremenjen predlog, v katerem upošteva pripombe in predloge iz razprave.
5. Imenovanje sekretarja skupščine
23. člen
Sekretar skupščine se imenuje na skupni seji na predlog komisije za volitve in imenovanja z javnim glasovanjem, po sklepu skupne seje pa s tajnim glasovanjem.
6. Volitve in imenovanja drugih funkcionarjev in dajanje soglasij
24. člen
Drugi funkcionarji, ki jih določa zakon, statut ali drugi pravni predpisi, se volijo ali imenujejo oziroma se daje soglasje k njihovi izvolitvi ali imenovanju na predlog komisije za volitve in imenovanja na skupni seji.
Volitve in imenovanja drugih funkcionarjev so javne, kolikor se delegati ne odločijo, da bodo tajne.
Izvoljen ali imenovan je tisti kandidat, ki je dobil večino glasov navzočih poslancev na skupni seji.
7. Razrešitev predsednika in podpredsednika skupščine oziroma zborov
25. člen
Postopek razrešitve predsednika in podpredsednika skupščine je enak postopku izvolitve. Predlog za razrešitev mora biti pisen in obrazložen ter posredovan predsedniku skupščine. Predlog lahko podajo predlagatelji, navedeni z odlokom o volitvah poslancev v zbore Skupščine občine Gornja Radgona.
Predsednik skupščine v najkrajšem času, vendar najkasneje v 30 dneh skliče skupno sejo.
O predlogu za razrešitev se glasuje tajno. Za razrešitev predsednika in podpredsednika zbora se smiselno uporabljajo določila poslovnika, ki veljajo za izvolitev predsednika in podpredsednika skupščine.
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine, predsedniki in podpredsedniki zborov lahko odstopijo.
8. Razrešitev izvršnega sveta
26. člen
Predlog za razrešitev predsednika izvršnega sveta SO, podpredsednika in članov izvršnega sveta lahko predlaga najmanj devet poslancev enega ali več zborov.
Predlog mora biti pismen in obrazložen in se posreduje predsedniku skupščine, predlog za razrešitev podpredsednika in članov izvršnega sveta pa predsedniku IS.
Postopek o razrešitvi se opravi po enakem postopku, kot izvolitev. Razrešitev predsednika IS ima za posledico razrešitev celotnega izvršnega sveta.
27. člen
O predlogu za razrešitev podpredsednika in članov izvršnega sveta razpravlja in odloča skupščina po predložitvi mnenja predsednika IS k predlogu za razrešitev.
28. člen
Predsednik izvršnega sveta lahko predlaga razrešitev posameznega člana izvršnega sveta če oceni, da član IS ne ravna v skladu s stališči in usmeritvami, ki jih je sprejel izvršni svet ali če ne izvaja svojih nalog.
29. člen
O nezaupnici odločajo zbori na skupni seji s tajnim glasovanjem. Nezaupnica je izglasovana, če je ZA glasovalo večina poslancev prisotnih na seji. Če skupščina izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je izvršni svet razrešen.
30. člen
Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanje politike, ki jo je določila skupščina, ali izvrševanje splošnega akta skupščine, katerega izdajo zahtevajo predlagatelji v nasprotju s stališči izvršnega sveta ali ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagan akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje nezaupnice, ki jo veže na sprejem tega akta oziroma druge odločitve v zborih skupščine. Če odločitev ni sprejeta se šteje, da je bila izvršnemu svetu izglasovana nezaupnica.
31. člen
Predsednik, podpredsednik in vsak član izvršnega sveta lahko odstopi. Predsednik mora o svojem odstopu obvestiti člane izvršnega sveta.
Član izvršnega sveta, podpredsednik in predsednik izvršnega sveta ima pravico svoj odstop obrazložiti v skupščini.
Član izvršnega sveta mora o svojem odstopu pisno obvestiti predsednika izvršnega sveta, ki mora odstopno izjavo člana IS poslati skupščini.
Član izvršnega sveta mora o svojem odstopu pisno obvestiti predsednika izvršnega sveta, ki mora odstopno izjavo člana IS poslati skupščini.
Skupščina o odstopu predsednika, podpredsednika in člana izvršnega sveta ne odloča, sprejme le ugotovitveni sklep.
32. člen
Če izvršni svet kolektivno odstopi ali mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja izvršni svet svoje naloge do izvolitve novega izvršnega sveta.
9. Svečana seja
33. člen
V počastitev občinskega praznika in ob drugih pomembnih dogodkih, lahko predsednik skupščine skliče svečano sejo zborov skupščine.
Dnevni red za sejo predlaga predsedstvo občinske skupščine.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI POSLANCEV
34. člen
Poslanec ima pravice in dolžnosti določene v ustavi, statutu občine in tem poslovniku.
Poslanec ima pravice in dolžnosti:
– biti navzoč na sejah zbora, v primeru zadržanosti pa obvestiti sekretarja SO,
– sodelovati pri delu in odločanju zbora,
– predlagati splošne akte in dajati predloge, mnenja, pripombe in amandmaje k splošnim aktom,
– postavljati poslanska vprašanja in predlagati pobude.
– predlagati obravnavo vprašanj iz pristojnosti skupščine ter vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta in občinskih organov, na izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov,
– biti obveščen o gradivih, ki jih mora poznati za opravljanje poslanske funkcije,
– zahtevati pojasnila in obvestila, ki se nanašajo na delo funkcionarja skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov in drugih javnih funkcionarjev,
– opravljati druge dolžnosti, določene s statutom občine in tem poslovnikom.
35. člen
Občinski upravni organi morajo poslancem iz svojega delovnega področja zagotavljati strokovno pomoč in jim dajati informacije in dokumentacijsko gradivo.
36. člen
Poslanci imajo pri opravljanju funkcije poslanca pravico do nadomestila osebnega dohodka in do povračila stroškov za delo v skupščini ob pogojih, ki so določeni s posebnim odlokom skupščine.
1. Poslanska vprašanja
37. člen
Poslanec v skupščini ima pravico postavljati izvršnemu svetu ter vsem voljenim in imenovanim funkcionarjem SO poslanska vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti.
Na vsaki seji skupščine oziroma zbora mora biti v ta namen predvidena posebna točka dnevnega reda. Poslanci postavljajo vprašanja praviloma pisno.
Poslansko vprašanje se posreduje pristojnemu organu.
38. člen
Odgovor na poslansko vprašanje lahko dobi poslanec na sami seji, na kateri je bilo poslansko vprašanje postavljeno ali pa na naslednji seji. Odgovore na poslanska vprašanja dobijo vsi poslanci v skupščini.
Poslanec, ki je vprašanje postavil, lahko na odgovor postavi dopolnilno vprašanje. O poslanskih vprašanjih se ne razpravlja. Na predlog izvršnega sveta oziroma predstojnika upravnega organa se lahko podaljša rok za odgovor na postavljeno poslansko vprašanje, pri tem pa se navede razlog za zamudo.
2. Poslanske pobude
39. člen
Poslanec ima v skupščini pravico dati pobudo za obravnavo oziroma ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov pri posameznih vprašanjih.
Pobudo poda. poslanec praviloma pisno in jo tudi obrazloži.
O sprejemu pobude odloča zbor. Sprejeto pobudo posreduje sekretar skupščine izvršnemu svetu oziroma pristojnemu organu.
Stališče oziroma mnenje o pobudi dobi poslanec praviloma pisno na naslednji seji.
3. Imunitetna pravica
40. člen
Poslanec skupščine ni kazensko odgovoren za mnenje, ki ga je izrazil v skupščini ali za glasovanje v skupščini.
Poslanec ne sme biti priprt, niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti kazenski postopek brez dovoljenja pristojnega zbora, razen če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je obvezen pripor. V tem primeru mora pristojen organ obvestiti predsednika zbora. Zbor sme izpostaviti imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval. O zahtevi, naj se dovoli pripor poslanca oziroma uvedba kazenskega postopka, odloči zbor po poročilu mandatno imunitetne komisije.
Če se zbor ne sestane, da mandatno imunitetna komisija zbora dovoljenje za pripor oziroma kazenski postopek, oziroma vzpostavi imunitetno pravico poslanca. Svojo odločitev mora mandatno imunitetna komisija sporočiti zboru na prvi seji. Odločitev komisije zbor potrdi ali razveljavi.
IV. NAČIN DELA SKUPŠČINE
1. Pristojnosti zborov
41. člen
Vprašanja iz pristojnosti skupščine občine obravnavajo:
– zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno,
– zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor samostojno,
– zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji.
Pristojnosti zborov skupščine so določene v odloku o pristojnostih in načinu dela Skupščine občine Gornja Radgona.
42. člen
Vprašanja iz enakopravne pristojnosti zbori praviloma obravnavajo in o njih odločajo na skupnem zasedanju.
Posamezni zbor lahko vprašanja iz enakopravne pristojnosti obravnava in odloča na seji zbora, če tako sklene zbor.
2. Sklic sej in pošiljanje gradiva
43. člen
Skupno zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine skličejo predsedniki zborov v dogovoru s predsednikom skupščine. Predsedniki zborov so dolžni sklicati skupno zasedanje, če to zahteva izvršni svet ali najmanj 10 poslancev.
44. člen
Skupno zasedanje vodi po dogovorjenem vrstnem redu eden izmed predsednikov zborov oziroma predsednik skupščine občine.
45. člen
Ločene seje zborov skličejo in vodijo predsedniki zborov.
46. člen
Skupno sejo skliče in vodi predsednik skupščine. Če je predsednik skupščine odsoten, vodi skupno sejo podpredsednik skupščine oziroma eden od predsednikov zborov, ki ga določi skupščina.
47. člen
Gradivo za sejo skupščine oziroma posameznih zborov se poslancem pošlje 10 dni pred sejo.
48. člen
Če se gradiva za posamezne točke dnevnega reda posreduje poslancem v krajšem roku kot je določeno v poslovniku oziroma se gradiva poslancem predloži na seji, mora predlagatelj obrazložiti razloge, zaradi katerih gradivo ni bilo posredovano pravočasno.
49. člen
Skupščina se lahko izjemoma skliče v krajšem roku, kot je določeno v prejšnjem členu, če je to potrebno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v dejavnostih, ki so v pristojnostih skupščine in kadar to zahtevajo interesi obrambe ali večje naravne nesreče in druge izredne razmere v občini.
50. člen
Gradivo se pošlje vsem poslancem, članom izvršnega sveta in predstojnikom upravnih organov.
Predsedstvo skupščine občine odloči, komu se poleg poslancev, članov izvršnega sveta in predstojnikov, posreduje celotno gradivo za obravnavo v skupščini oziroma posamezno gradivo.
3. Potek seje
51. člen
Pred obravnavo dnevnega reda predsedniki zborov podajo poročilo o prisotnosti poslancev posameznega zbora. Po ugotovljeni sklepčnosti poslanci obravnavajo dnevni red, ki jim je bil posredovan s sklicem. Predsednik skupščine, predsednik izvršnega sveta ali posamezni poslanci lahko predlagajo, da se določeno vprašanje uvrsti na dnevni red ali umakne z dnevnega reda.
Poslanci o predlogu za uvrstitev oz: umiku glasujejo, nato pa dnevni red obravnavajo v. celoti in o njem glasujejo.
Predlagatelj razširitve dnevnega reda mora svoj predlog utemeljiti in predložiti poslancem ustrezno gradivo.
Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, ki je določen v dnevnem redu. Med sejo lahko zbor spremeni vrstni red za obravnavo posameznih zadev.
52. člen
Pri delu skupščine oziroma zbora lahko sodelujejo s pravico odločanja samo poslanci. Brez pravice odločanja sodelujejo v razpravi na seje vabljeni predlagatelji gradiv in drugi vabljeni.
53. člen
Predlagatelj gradiva da pred razpravo uvodno obrazložitev. Uvodna obrazložitev se lahko časovno omeji.
Če predlagatelj gradiva ni izvršni svet, IS poda mnenje k obravnavanemu vprašanju.
54. člen
Predsedujoči daje poslancem besedo po vrstnem redu, kakor so se prijavili k razpravi.
Poslancu, ki želi razpravljati o kršitvi poslovnika, da predsedujoči besedo takoj, ko se prijavi k besedi.
Poslane: ima takoj po razpravi predhodnega razpravljalca pravico do ugovora.
55. člen
Razpravljaiec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se razpravljaiec ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opozorilu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči lahko vzame besedo. O odvzemu besede lahko poslanec ugovarja. O ugovoru odloči zbor brez razprave.
56. člen
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo in določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsedujoči prekine sejo, če seja ni sklepčna, če so potrebna posvetovanja in usklajevanja oziroma če to predlagajo poslanci. Če je seja prekinjena zaradi nesklepčnosti, sklepčnost pa ni podana niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
57. člen
Če vprašanje, ki se obravnava, ne zahteva sprejetja sklepa, predsedujoči zaključi obravnavo in preide na naslednjo točko dnevnega reda.
Če zbor o zadevi, ki jo je obravnaval ni zaključil obravnave ali če ne želi odločati na isti seji, se obravnava te zadeve preloži na eno izmed naslednjih sej.
Zbor lahko odloži obravnavo in odločanje če ugotovi, da je treba priskrbeti dodatne informacije in mnenja, ki bi lahko bistveno vplivala na odločanje. Zbor o tem odloči z glasovanjem.
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsedujoči zaključi sejo.
4. Odločanje
58. člen
Zbor je sklepčen, če je na seji navzoča večina vseh poslancev zbora.
Skupna seja je sklepčna, če je na seji prisotna večina poslancev vsakega zbora.
Zbor veljavno sprejme predpis ali splošni akt z večino glasov vseh poslancev zbora.
O vseh drugih zadevah odloča občinska skupščina in njeni zbori z večino glasov navzočih poslancev.
Kadar zbori skupščine občine odločajo o sprejemu predpisa ali splošnega akta na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov poslancev prisotnih na skupni seji.
59. člen
Predsedujoči lahko pred vsakim glasovanjem ugotovi sklepčnost seje. Predsedujoči prekine sejo če ugotovi, da zbor ni več sklepčen.
Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s statutom oziroma ustreznimi akti določeno tajno glasovanje ali če zbor tako sklene.
Glasuje se tako, da predsedujoči pozove poslance naj se z dvigom rok izjasnijo kdo je ZA, kdo je PROTI in kdo se je glasovanja VZDRŽAL.
60. člen
Posamično se izjavljajo poslanci, če tako določi predsedujoči, ker meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja ali če to zahtevajo poslanci.
Posamično se glasuje tako, da vsak poklicani poslanec izjavi ali je ZA, PROTI ali pa se je VZDRŽAL.
61. člen
Pred glasovanjem lahko delegat obrazloži razloge za svoje glasovanje.
62. člen
Zbor lahko takoj po opravljenem glasovanju ugotovi na predlog predsednika zbora ali poslanca, da glasovanje ni veljavno, ker izid glasovanja ni jasen V tem primeru se glasovanje ponovi.
63. člen
Tajno glasovanje se opravi z glasovnicami.
64. člen
Po končanem glasovanju predsedujoči ugotovi izid glasovanja in na podlagi tega razglasi ali je predlog, o katerem se je odločalo, sprejet ali zavrnjen.
5. Vzdrževanje reda na seji
65. člen
Za red na seji skrbi predsedujoči.
Za kršitev reda na seji se. smejo izrekati poslancem naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.
66. člen
Opomin se izreče poslancu, ki govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, ki seže govorniku v besedo ali na drugačen način krši rad na seji.
Predsedujoči lahko vzame besedo poslancu, če le-ta ne spoštuje določil prvega odstavka tega člena in mu je že bil izrečen opomin.
Odstranitev s seje se izreče poslancu, ki kljub opominu in odvzemu besede še naprej krši red na seji. O tem odloči, zbor. Poslanec, ki je bil odstranjen s seje, mora takoj zapustiti dvorano in ne sme več biti na tej seji.
Če se z navedenimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji, predsedujoči prekine sejo.
67. člen
Odstranitev s seje se lahko izreče tudi drugim udeležencem, ki motijo red na seji.
6. Zapisnik
68. člen
O delu skupščine in zbora se piše zapisnik.
Potek seje se snema na magnetofonski trak, lahko pa se izdela magnetogram. Magnetofonski trakovi so pomoč pri sestavi zapisnika. Posnetek na magnetofonskem traku se hrani dve leti.
Poslanec je upravičen poslušati magnetofonski trak v tajništvu.
69. člen
Zapisnik obsega vse glavne podatke na seji, predvsem pa:
– podatke o času in kraju seje
– imena prisotnih in odsotnih poslancev
– kdo je vodil sejo
– dnevni red seje
– kdo je podal uvodno obrazložitev gradiva
– imena vseh, ki so sodelovali v razpravi in kratke povzetke razprav
– izid glasovanja o sprejetih sklepih in
– sprejete sklepe.
70. člen
Za izdelavo zapisnika odgovarja sekretar skupščine, za hrambo zapisnika, magnetofonskega traku, magnetograma pa zapisnikar.
71. člen
Predsedujoči po obravnavi zapisnika in glasovanju ugotovi ali je zapisnik sprejet. Če. so k zapisniku podane pripombe, se skupščina oziroma zbor o njih izreče.
Sprejete pripombe so sestavni del obravnavanega zapisnika.
V. PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINE
72. člen
Predsedstvo skupščine sestavljajo: predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki zborov. V delu predsedstva sodelujeta predsednik izvršnega sveta in sekretar skupščine.
Predsedstvo skupščine:
– opravlja naloge, ki so povezane z delom skupščine,
– skrbi za usklajeno delo zborov in delovnih teles,
– predlaga delovni program skupščine in skrbi za uresničevanje nalog iz programa dela,
– sodeluje s poslanci in klubi poslancev,
– skrbi za sodelovanje skupščine občine s skupščino republike ter skupščinami drugih občin,
– spremlja delo delovnih teles skupščine,
– daje predloge finančnih sredstev za zagotovitev dela skupščine,
– odloča, katera dodatna gradiva se poslancem posredujejo za celovito informacijo o določenem vprašanju,
– skrbi za pravočasno pošiljanje gradiv, ki se obravnavajo na seji zborov skupščine in za zagotovitev pogojev za delo poslancev.
73. člen
Predsedstvo skupščine se sestaja na sejah.
Seje sklicuje in vodi predsednik skupščine; pri njegovem delu mu pomaga sekretar skupščine.
Na sejo predsedstva se lahko povabi tudi posamezne člane izvršnega sveta in predstojnike upravnih organov.
VI. SODELOVANJE SKUPŠČINE S KLUBI POSLANCEV
74. člen
V skupščini se lahko ustanovijo klubi poslancev kot oblika povezovanja poslancev posameznih političnih strank in neodvisnih poslancev. Vodje klubov poslancev pisno obvestijo predsednika skupščine o imenu kluba ter o imenih članov kluba.
75. člen
Za pripravo na seje skupščine ter za uskladitev kadrovskih in drugih vprašanj lahko skliče predsednik skupščine koordinacijo vodij klubov poslancev. Na koordinaciji lahko sodelujejo podpredsednik skupščine, predsedniki zborov in predsednik ter člani izvršnega sveta.
VII. SEKRETAR SKUPŠČINE OBČINE
76. člen
Sekretar skupščine vodi organizacijsko tehnične naloge v zvezi s pripravo skupščinskih gradiv, ter objavo sprejetih aktov, pomaga predsedniku skupščine in predsednikov zborov pri pripravljanju, organiziranju in vodenju skupnih sej in skupnih zasedanj ter sej zborov in predsedstva SO.
Opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina in predsednik SO. Za svoje delo je sekretar odgovoren skupščini in predsedniku skupščine.
VIII. PROGRAM DELA SKUPŠČINE
77. člen
Skupščina sprejema program dela za določeno obdobje, v katerem določi:
– naloge, ki jih je treba obravnavati v obdobju, za katero se sprejema program,
– predlagatelja gradiv,
– organe oziroma delovna telesa, odgovorna za pripravo posameznega gradiva in obravnavanje posameznega vprašanja pred sejo skupščine,
– rok, v katerem bo potrebno opraviti posamezno nalogo.
78. člen
Predloge za vključitev posameznih nalog in zadev v delovni program skupščine dajejo poslanci in njihovi klubi, izvršni svet, upravni organi, politične stranke in krajevne skupnosti ter drugi subjekti.
79. člen
Na podlagi teh predlogov predsedstvo skupščine pripravi program dela in ga predloži v obravnavo in sprejem zborom skupščine.
IX. SPLOŠNI AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN POSTOPEK ZA SPREJEM
1. Splošne določbe
80. člen
Zbori skupščine sprejemajo statut, poslovnik, odloke, proračun in zaključni račun, sklepe, soglasja, stališča, priporočila, poročila ter obvezne razlage pravnih predpisov občinske skupščine.
81. člen
Odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema skupščina, podpisuje predsednik skupščine.
Sklepe, stališča in priporočila, ki jih sprejema posamezni zbor, podpisuje predsednik zbora.
Sklepe delovnih teles, ki jih sprejemajo pri svojem delu, podpisujejo predsedniki teh teles.
82. člen
Odloki in drugi akti skupščine in zborov ter obvezne razlage odlokov se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Akte iz prvega odstavka tega člena pošilja v objavo sekretar skupščine v roku petih dni po sprejemu na seji.
Sekretar skupščine daje na podlagi izvirnega besedila sprejetega odloka ali drugega akta skupščine popravke morebitnih napak v objavljanem tekstu.
2. Postopek za izdajo odloka
83. člen
Odlok se sprejme praviloma v dveh fazah in sicer kot osnutek odloka in predlog odloka.
Vsakdo lahko da pobudo za izdajo odloka, ki jo pošlje skupščini. Pobuda mora biti obrazložena.
Pred obravnavanjem pobude se zahteva mnenje izvršnega sveta oziroma pooblaščenega predlagatelja, lahko pa tudi statutarno-pravne komisije. Če izvršni svet oziroma pristojni predlagatelj meni, da bi bilo treba pobudo sprejeti, predlaga skupščini, da jo prouči in sprejme, oziroma da pobude ni treba sprejeti in naj jo zavrne.
O sklepu skupščine se tistega, ki je pobudo dal, obvesti.
Če skupščina sprejme pobudo za izdajo odloka, določi, kdo naj pripravi osnutek.
84. člen
Odlok lahko predlaga vsak poslanec oziroma skupina poslancev, predsedstvo skupščine, izvršni svet, delovno telo skupščine in skupna komisija dveh ali več zborov in drugi zainteresirani.
Predlagatelj odloka mora biti povabljena na sejo, na kateri se obravnava osnutek odloka in ima pravico udeležiti se obravnave.
a) Osnutek odloka
85. člen
Osnutek odloka mora vsebovati temelj za izdajo odloka in vsebino, ki v obliki členov formulira rešitve, z morebitnimi alternativami ter mora biti obrazložen.
V obrazložitvi morajo biti navedeni razlogi, zaradi katerih je odlok potreben, finančna sredstva, ki bodo potrebna iz izvajanje odloka, način zagotovitve teh sredstev, materialne obveznosti, ki bodo nastale ter kakšne nove naloge bodo naložene upravnim organom in drugim pristojnim službam in občanom, kakor tudi pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja osnutek predlaganega odloka.
86. člen
Osnutek odloka, ki ga ni predlagal izvršni svet, se pošlje izvršnemu svetu, da o njem razpravlja in da mnenje o njem pred obravnavo na seji zbora oziroma skupščine.
Osnutek odloka obravnavajo komisije in delovna telesa skupščine oziroma zborov, ki so pristojna za zadeve, ki jih osnutek odloka ureja.
Osnutek odloka lahko obravnava tudi statutarno-pravna komisija.
87. člen
Po končani obravnavi skupščina s sklepom določi stališča, pripombe in predloge k osnutku odloka za pripravo predloga odloka. Hkrati se s sklepom določi, ali je potrebno za obravnavanje in proučevanje osnutka odloka ustanoviti poseben odbor oziroma drugo delovno telo.
Če zbori ne sprejmejo osnutka odloka, ga vrnejo predlagatelju in določijo s sklepom, v katerem delu je treba osnutek spremeniti ali dopolniti. Hkrati pa določijo tudi rok, v katerem mora predlagatelj poslati zborom spremenjen oziroma dopolnjen osnutek.
b) Predlog odloka in amandmaji
88. člen
Predlog odloka se predlaga v obliki pravnih določb in mora biti obrazložen. V obrazložitvi mora predlagatelj navesti, kako so upoštevane pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku, posebej pa obrazložiti pripombe in predloge, ki jih ni sprejel, katera vprašanja bodo urejali izvršilni predpisi in kako bo zagotovljeno izvajanje odloka ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka.
89. člen
Pripombe, ki imajo namen dopolniti ali spremeniti predlog odloka, se lahko predlagajo le v obliki amandmajev.
Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po tem poslovniku pravico predlagati odlok.
90. člen
Amandma k predlogu odloka mora biti predložen v pisni obliki in ga je treba poslati predsedniku skupščine najmanj 3 dni pred dnem določenim za sejo, na kateri se bo predlog obravnaval, ta pa ga je dolžan poslati predlagatelju odloka, delovnim telesom skupščine in izvršnemu svetu, ki jih proučijo in predložijo poročilo oziroma zavzamejo stališče.
Vse amandmaje iz tega člena morajo dobiti poslanci pred pričetkom seje.
91. člen
Če vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sredstva, mora predlagatelj amandmaja hkrati predvideti zagotovitev teh sredstev. Skupščina lahko sklene, naj se prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev financiranja predlagane rešitve.
92. člen
Amandma k predlogu odloka se sme izjemoma predlagati tudi po roku, vse do konca obravnave na seji. Amandma mora biti v pisni obliki in obrazložen z navedbo utemeljenih razlogov.
Če se amandma predlaga med obravnavo na seji zbora, ga lahko poslanci ali drug predlagatelj poda ustno na seji in nato v pisni obliki.
Predlagatelj odloka in izvršni svet, če ni sam predlagatelj, mora podati svoje mnenje o amandmaju iz tega člena.
Amandma, ki ga poda predlagatelj, je sestavni del odloka.
93. člen
Predlagatelji lahko amandmaje spremenijo, dopolnijo ali pa umaknejo. Spremembo in dopolnitev je potrebno obrazložiti.
Zbor oziroma skupščina odloča o amandmaju z večino glasov vseh poslancev zbora.
94. člen
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka. Umik mora biti ustrezno obrazložen.
Odločitev o tem sprejme skupščina s sklepom in določi nadaljnji način obravnave.
c) Sprejemanje odloka
95. člen
Na seji poslanci obravnavajo predlog odloka in predlagane amandmaje. Po končani obravnavi se odloča najprej o amandmajih in sicer o vsakem amandmaju posebej, po vrstnem redu kot so bili predlagani, nato pa o predlogu odloka v celoti skupaj s sprejetimi amandmaji.
Odlok je sprejet, če so ga pristojni zbori izglasovali v enakem besedilu.
96. člen
Da bi za odločitev o sprejemu predloga odloka poslanci dosegli soglasje, se lahko po potrebi preverja stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji.
O tem, da naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji, odloči predsedujoči, lahko pa to predlagajo tudi upravičeni predlagatelji.
d) Usklajevalni postopek
97. člen
Če predlog odloka ni bil sprejet po zborih v enakem besedilu ali kadar se zbori po vseh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga odloka ali drugega akta, oziroma če predlog ni bil sprejet v enem ali več zborih, se ustanovi skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor po tri člane.
Pri delu komisije sodeluje predstavnik predlagatelja, sekretar skupščine ter predstavnik izvršnega sveta, kolikor ni izvršni svet sam predlagatelj, vendar le-ti nimajo pravice glasovanja.
98. člen
Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj, ki se predloži v sprejem zborom. Če se skupna komisija ne sporazume, ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloka odloži iz dnevnega reda.
Predlog se lahko ponovno uvrsti na dnevni red na predlog izvršnega sveta, drugega predlagatelja oziroma na podlagi zahteve enega od pristojnih zborov, če se ugotovi, da je ureditev vprašanja, o katerem ni bilo doseženo soglasje, nujna.
e) Skrajšani postopek za izdajo odloka
99. člen
Na predlog predlagatelja odloka se lahko poslanci odločijo, da se na isti seji obravnava in sprejme osnutek in predlog odloka.
Odločitev iz prejšnjega odstavka tega člena lahko sprejmejo, kadar gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odloka, ki ne zahtevajo finančnih sredstev,
– prenehanje veljavnosti posameznih določb odloka ali posameznih odlokov,
– manj zahtevne uskladitve z drugimi odloki in zakoni,
– spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi odločb ustavnega sodišča,
– program dela skupščine in druge manj zahtevne odloke ter druge splošne akte.
100. člen
V obrazložitvi predloga za sprejem odloka po skrajšanem postopku mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga sprejem po skrajšanem postopku.
Po razpravi sprejmejo poslanci predlog odloka z glasovanjem vključno s sprejetimi pripombami, ki so sestavni del tega odloka.
Če skupščina ne sprejme predloga za obravnavo odloka po skrajšanem postopku, se odlok sprejema po rednem postopku kot osnutek in predlog.
f) Hitri postopek za izdajo odloka
101. člen
Odlok se izjemoma sprejema po hitrem postopku.
Po hitrem postopku se lahko izda odlok samo takrat, kadar je to nujno zaradi odpravljanja večjih motenj, kadar to zahtevajo interesi obrambe, zaradi naravnih nesreč in drugih izrednih potreb.
102. člen
Preden se odlok izda po hitrem postopku, mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi predloga mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga izdajo odloka po hitrem postopku in opozoriti na posledice, ki bi lahko nastale, če odlok ne bi bil izdan po tem postopku.
Skupaj s predlogom naj se odlok izda po hitrem postopku, se da tudi predlog tega odloka z obrazložitvijo.
103. člen
Če pristojni zbor sprejme predlog, naj bo odlok izdan po hitrem postopku, začne takoj na seji zbora obravnavati predlog odloka.
Če predloga odloka ni predlagal izvršni svet, zahteva zbor pred odločanjem od izvršnega sveta mnenje o tem predlogu.
104. člen
Če zbor ne sprejme predloga, naj se odlok izda po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku za sprejemanje osnutka in predloga odloka.
3. Sprejem drugih aktov skupščine
105. člen
Drugi akti skupščine, ki niso odloki, se obravnavajo in sprejemajo po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejemanje odloka.
4. Javna obravnava odloka
106. člen
Poslanci lahko sklenejo, da se da osnutek odloka v javno obravnavo in s sklepom določijo:
– besedilo odloka, ki bo dan v javno obravnavo
– način in rok javne obravnave
– delovno telo, ki bo spremljalo oziroma izvedlo javno obravnavo.
Pripombe in predlogi iz javne obravnave se posredujejo predlagatelju odloka.
5. Potrjevanje in dajanje soglasij k splošnim aktom
107. člen
Splošne akte javnih podjetij in zavodov, katerih ustanovitelj je občina in na drugih področjih, za katere je določeno, da jih potrjuje skupščina občine ali daje k njim svoje soglasje, se obravnavajo na seji in s sklepom ter pripombami pošlje javnemu podjetju ali zavodu.
Če skupščina zavrne soglasje oziroma potrditev splošnega akta, se v sklepu navedejo razlogi, zaradi katerih je bilo soglasje oziroma potrditev zavrnjena.
X. JAVNOST DELA
108. člen
Skupščina obvešča javnost o svojem delu in delu zborov ter odločitvah in stališčih, ki jih sprejema.
109. člen
Vabila in gradiva za seje skupščine se pošljejo sredstvom javnega obveščanja.
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico, da so navzoči na sejah skupščine in zborov, ter da obveščajo javnost o delu skupščine.
110. člen
Skupščina oziroma posamezni zbor lahko sklene, da bo določeno zadevo obravnaval brez navzočnosti javnosti.
111. člen
Če je gradivo, ki je na dnevnem redu, po predpisu opredeljeno kot zaupno, predsedujoči opozori navzoče na stopnjo zaupnosti in načinu ravnanja z gradivom ter izključi javnost.
Izjemoma so lahko na taki seji navzoči predstavniki javnega obveščanja, če tako odločijo zbori skupščine. O takem vprašanju smejo predstavniki javnega obveščanja dajati za javnost le uradna obvestila.
112. člen
Poslanec je dolžan varovati podatke zaupne narave.
XI. SODELOVANJE IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV PRI DELU SKUPŠČINE
113. člen
Skupščina, zbori in delovna telesa obveščajo izvršni svet o svojih sejah, sprejetih sklepih in mu pošiljajo potrebna gradiva.
114. člen
Splošno pravico predstavljati izvršni svet v skupščini in njenih telesih ima predsednik izvršnega sveta.
Za svoje predstavnike na sejah skupščine in delovnih telesih lahko določi izvršni svet člane izvršnega sveta in predstojnike, ki vodijo upravne organe.
115. člen
Skupščina oziroma zbor lahko obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta.
Ob obravnavi vprašanj lahko skupščina oziroma zbor sprejme stališča o delu IS in njegovi odgovornosti, sklepe s katerimi se določijo obveznosti izvršnega sveta in mu da smernice v zvezi z izvajanjem politike in izvrševanjem splošnih aktov skupščine.
116. člen
Skupščina, zbori in delovna telesa skupščine lahko zahtevajo od upravnih organov:
– da proučijo določena vprašanja iz svojega delovnega področja in o tem poročajo,
– da pripravijo odloke in druge akte, ki jih sprejema skupščina,
– da obvešča o stanju in pojavih iz delovnega področja in posredujejo podatke, ki so potrebni za delo skupščine.
XII. DELO SKUPŠČINE V IZREDNIH RAZMERAH, V NEPOSREDNI VOJNI NEVARNOSTI IN V VOJNI
117. člen
Skupščina nadaljuje delo tudi v neposredni vojni nevarnosti, v vojni ter v drugih izrednih razmerah.
V razmerah iz prejšnjega odstavka deluje skupščina po določbah tega poslovnika, kolikor ni v drugem aktu skupščine ali obrambnem in varnostnem načrtu drugače določeno.
Sklic sej zborov skupščine v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in v vojni se opravi na način, kot ga določi varnostni in obrambni načrt skupščine oziroma na način, ki ga določi predsedstvo skupščine.
118. člen
Če predsedstvo skupščine ugotovi, da obstajajo okoliščine zaradi katerih se zbori skupščine ne morejo sestati, ukrepa po določilih obrambnega in varnostnega načrta.
XIII. KONČNE DOLOČBE
119. člen
Poslovnik skupščine občine začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik Skupščine občine Gornja Radgona iz leta 1981 ter spremembe in dopolnitve poslovnika Skupščine občine Gornja Radgona (Uradni objave, št. 10/90).
Št. 028-3/92-SO
Gornja Radgona, dne 18. julija 1992.
Predsednik
Skupščine občine Gornja Radgona
Alojz Vogrinčič, dipl. inž. agr. in dipl. ek. l. r.
