Na podlagi 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), 1. in 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter 118. člena statuta občine Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske, št. 19/82 in 1/85) je Skupščina občine Jesenice na 18. seji zbora krajevnih skupnosti in 19. seji zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 15. 7. 1992 sprejela

Ureditveno območje J4/P7 kot ga določa družbeni plan občine Jesenice za obdobje 1986-1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 8/88 in Uradni list RS, št. 28/90 31/90) se nahaja severno od reke Save med območjem železniške postaje, primorsko progo na vzhodu in predelovalnimi obrati Železarne Jesenice na zahodu.
S srednjeročnim družbenim planom je predvideno območje etnološkega spomenika brez širitve na severno stran. Širitev na severno stran, predlagamo zaradi opuščenega programa Železarne Jesenice in na celotno območje stare Save za ureditev v tehnični in muzej mesta Jesenice ter navezave območja na mesto Jesenice in prometne ureditve celotnega območja z izvennivojskim križanjem industrijske proge za Železarno Jesenice.
Območje naj bi se urejevalo v dveh ali več. etapah in sicer: neposredno območje muzeja, kasarne in Plavža v prvi fazi, ostalo pa kasneje s tem, da je opredeljeno kot območje muzeja a) območje širitve muzeja b1) in b2), območje industrije e), c) in d), vendar z osnovno navezavo izvennivojskim križanjem industrijske proge v Železarno zaradi zagotovitve dostopov do vseh območij.

Vse parcele so k.o. Jesenice. Po območjih so to:
Območje, ki ga bo podrobneje urejal ureditveni načrt a) 1458/3 cesta F. Prešerna, 907.906, 1392/1 (Sava), 902/1, 908, 910, 914, 903, 916, 905, 930, 911.
Območja, za katerega se sprejmejo le omejitve
b2) 916, 917, 1458/1 (ali 3), 918, 905, 930, 911 (Fužin. c.), 929, 928/1, 928/2, 910, 931, 924, 925, 926, 927, 923, 922, 921, 920, 2632, 919, 1458/1,
b1) 910, 1392/1 (Sava), 912, 913, 2632,
c) 902/1, 903, 902, 1458/1, 917, 918, 905, 927, 922, 920,
d) 902/1,
e) 2632, 1247.

Seznam točk in koordinate
T 1 – 427.827.50, 143.650.00; T 2 – 427.856.00, 143.679.50;
T 3 – 427.879.50, 143.657.00; T 4 – 427.891.50, 143.669.00;
T 5 – 427.942.00, 143.656.50; T 6 – 427.950.00, 143.647.50;
T 7 – 427.974.50, 143.622.50; T 8 – 427.995.00, 143.500.00;
T 9 – 427.886.50, 143.500.00; T10 – 427.865.50, 143.592.00;
T11 – 427.894.50, 143.457.50: T12 – 427.954.50, 143.413.50;
T13 – 428.044.50, 143.390.50; T14 – 428.142.00, 143.451.00;
T15 – 428.173.00, 143.451.00; T16 – 428.181.00, 143.498.00;
T17 – 428.094.00, 143.470.50; T18 – 428.056.00, 143.469.00;
T19 – 428.087.00, 143.508.50; T20 – 428.154.00, 143:542.50;
T21 – 428.190.00, 143.559.00; T22 – 428.217.00, 143.419.00;
T23 – 428.246.00, 143.372.00; T24 -428.328.00, 143.496.00;
T25 – 428.210.00, 143.559.00; T26 – 428.184.50, 143.466.00;
T27 – 428.123.00, 143.585.00; T28 – 428.001.00, 143.700.00;
T29 – 428.022.50, 143.721.00; T30 – 428.136.50, 143.594.00;
T31 do T39 so izpuščene
T40 – 428.1a mostu čez Savo pri Kurj 427.961.50, 143.821.00;
T42 – 427.937.00, 143.877.00; T43 – 427.906.00, 143.909.00;
T44 – 427.907.50, 143.934.50; T45 – 428.006.50, 143.924.50;
T46 – 428.081.50, 143. Savo priobiskovalcev in dostop do
T48 – 428.180.00, 143.792.00; T49 – 428.203.00, 143.716.50;
T50 – 428.206.50, 143.661.50;
Seznam povezav točk za posamezno območje
 
Območje, ki se podrobneje ureja z ureditvenim načrtom:
Delno območje A: T1, T2, T3, T4, T5, T6, T7, T8, T9, T10
Podobmočje B2: T7, T8, T18, T17, T16, T21, T20, T19
Območje za katerega veljajo le omejitve:
Delno območje B1: LT8, T9, T11, T12, T13, T14, T15, T16, T17, T18
Podobmočje C: T6, T7, T19, T20, T21, T26, T27, 128
Podobmočje E: T15, T16, T21, T25, T24, T23, T22
Podobmočje D: T29, T30, T40, T50, T49, T48, T47, T46, T45, T44, T43, T42, T41
 

Velikost urejevanega zemljišča je:
Območje, ki se bo urejevalo z ureditvenim načrtom podrobneje
a                                                     1.90 ha
b2                                                    1.17 ha
Območje, za katerega veljajo omejitve
b1                                                    1.88 ha
c                                                     1.79 ha
d                                                     5.82 ha
e                                                     1.58 ha
-------------------------------------------------------------
Skupaj                                               14.14 ha

Območje J4/P7 je sedaj pretežno namenjeno proizvodnim dejavnostim razen v južnem delu, kjer je opredeljeno kot ES (etnološki spomenik).
Del območja J4/P7, ki bo urejen z ureditvenim načrtom, je oddeljen in vrisan v grafičnih prilogah.
Območje lahko razdelimo na območja:
a) strogo območje spomenika – tehničnega muzeja, kasarne, Plavža
b) območje južno od aglomeracije in vzhodno od muzejskega kompleksa (razdeljeno v b1 in b2)
c) območje aglomeracije južno od dostavne proge v ŽJ
e) območje bivšega plavža
d) območje bivšega rudnega dvora – skladišče koksa.
Predlog ureditve mora rešiti naslednje probleme:
ureditev območja a
navezava območja a, b in c, d in ena mesto Jesenice in skozi to tudi navezava Kurje vasi čez to območje oziroma obnovitev nekdanjih povezav ter vzpostavitev novih.
Ureditev območja b1 se prestavi v kasnejši čas. S tem dokumentom se le podrobneje opredeli.
c, d, e se poruši in uporabi za gradnjo, ki se opredeli naknadno sicer pa velja sedanja opredelitev.
 
OBMOČJE A: podrobnejša ureditev
 
II. OPUŠČENA FUŽINA KOT MUZEJ
 
Muzej na Stari Savi bi sestavljali naslednji objekti:
1. Ruard – Buccellijeva graščina
2. Cerkev Marijinega Vnebovzetja
3. Stanovanjska stavba, t.i. kasarna
4. Mlin
5. Plavž in pudlovka
6. Plavški dimnik
7. Kamnite vodne rake
8. Obcestni kilometrski kamen
9. Odprte površine okoli obstoječih stavb Parkirni prostor za avtomobile obiskovalcev in dostop do muzeja je bil po delu Prešernove ceste (od Hermanovega mostu do muzeja), parc. št. 1458/3 k.o. Jesenice, ali preko novega mostu čez Savo pri Kurji vasi (z urejenimi ustreznimi parkirnimi površinami) kar se opredeli v PIA.
 
1. RUARD-BUCCELLINIJEVA GRAŠČINA NA SAVI – JESENICE (parc. št. 903, 912 k.o. Jesenice)
 
Sanacijski program
1. Prva faza prenove bo izpraznitev objekta oziroma delna izpraznitev po posameznih traktih.
2. Sledila bo raziskava objekta s sondiranji. S tem bomo izluščili staro gradbeno zasnovo objekta in sledila bo odstranitev kasnejših in nekvalitetnih prezidav.
3. V tretji fazi bo potrebno očiščeni objekt v celoti ponovno dokumentirati. Velik poudarek pri dokumentaciji bo potrebno dati zlasti novoodkritim stavbnim elementom, morebitnim poslikavam, freskam...
4. V četrti fazi dela bo potrebno oblikovati podroben program objekta. Osnovna funkcija ostaja vsekakor muzejska in jo bo potrebno iz pritličja vsekakor razširiti tudi v nadstropje in v prvo podstrešno etažo. Za tako programsko usmeritev vsekakor govori zlasti velika količina eksponatov, ki doslej niso bili razstavljeni. Tu ne gre le za tehnične eksponate, pač pa tudi za kvalitetno paleontološko zbirko, izredno zbirko maket in maketarsko delavnico, Čufarjevo spominsko sobo, prezentacijo stare ure v podstrešni veži.
Prizidani zahodni trakt zgradbe naj ostane tudi v bodoče uprava muzeja. Opredeliti bo potrebno tudi klet objekta, ki je suha in zato širše uporabna, prav tako pa bi kazalo razmisliti tudi o ureditvi druge podstrešne etaže, kjer bi lahko dobili prostore za kustose in drugo osebje muzeja kot tudi za depoje in restavratorske delavnice.
5. V peti fazi dela bo potrebno izdelati kvaliteten projekt prenove, ki bo vključeval tako statično – tehnično sanacijo, hidro in termo sanacijo kot tudi programske zahteve. Pri projektiranju bo potrebno veliko pozornosti posvetiti zlasti harmoničnemu reševanju problemov muzejske postavitve eksponatov in prezentacije arhitekture. Diskretno bo potrebno reševati tudi vprašanje ogrevanja (problem vidnih radiatorjev) in osvetlitve. Projekt bo skratka v celoti moral spoštovati visoke arhitektonske in kulturno – zgodovinske karakteristike gradu.
6. Izvedba prenovitvenih del bo zahtevala najkvalitetnejše izvajalce gradbene in obrtniške stroke, zato bo potrebno v terminskem planu celotnega procesa potek posameznega dela natančno opredeliti in tudi spoštovati roke, da bo prenova res izvedena strokovno.
7. Postavitev razstave in opremljanje bo zahtevalo ponovno tesno sodelovanje muzealske, konservatorske in arhitekturno – oblikovalske stroke, da bo tudi muzejska postavitev do zadnjega detajla izpeljana korektno.
 
2. RUDARSKA CERKEV NA SAVI – JESENICE (parc. št. 915, k.o. Jesenice)
 
Sanacijski program
1. Prva faza izpraznitev notranjosti oziroma priprava gradbenih odrov za nadaljevanje že začetih del.
2. Potrebno bo nadaljevati in dokončati že začeta sondiranja v notranjosti cerkve.
3. Sledilo bo temeljito dokumentiranje celotnega objekta in morebitnih novih najdb.
4. Naslednja faza bo dogovor o bodoči namembnosti objekta. Potrebno bo razmišljati tako o obnovi prvotne, torej sakralne funkcije, kot tudi o uvedbi nove – kulturne funkcije.
Kapela bi bila primerna tudi za razstavno dejavnost (npr. razstava sakralne umetnosti na obeh galerijah stranskih ladij), pa tudi za občasne koncerte komorne glasbe. Seveda pa so vse te funkcije povezane z odprtjem območja prve faze Stare Save.
5. Glede na izbrano funkcijo bo potrebno pripraviti program posegov na objektu z vso potrebno dokumentacijo, pripraviti pa bo potrebno tudi načrte za sistem ogrevanja, razsvetljave in notranje opreme.
6. Sledila bo izvedba gradbenih posegov, obrtniških del ter restavratorska dela na štukaturah, poslikavah, oltarjih in drugi opremi cerkve.
7. Po končanih delih bo potrebno ponovno namestiti premično opremo, pa tudi postaviti morebitno razstavo in tako kapelo ponovno usposobiti za funkcioniranje.
 
3. STANOVANJSKA STAVBA – KASARNA
 
Sanacijski program, namembnost
Stanovanjski blok – kasarna bi bila muzejsko urejena za prikaz stanovanjske, bivalne kulture delavcev v preteklem stoletju (npr. sklop prostorov v pritličju in nadstropju v enem stopnišču), ostali prostori v pritličju, nadstropju in na podstrešju pa bi bili ob ustrezni sanaciji in revitalizaciji urejeni za drugo namembnost: kot učilnice glasbene šole, kot prostori za arhiv, ali kot občinska knjižnica, galerija ali kot prostori za projektantske organizacije oziroma tako, da bi dobila svojemu prvotnemu namenu (bivanju množice ljudi) ustrezno funkcijo javnosti dostopnega objekta.
Za kasarno je izdelana arhitekturna dokumentacija, izdelati pa je bilo potrebno sanacijski, ureditveni načrt v skladu z bodočo muzejsko in drugo (kulturno-pedagoško) namembnostjo.
Za sanacijski program kasarne bi morali:
1. Izvesti podrobno raziskavo objekta s statične oceno nosilnosti zidov s sondiranjem tako, da bi se izluščila stara gradbena zasnova in vrednost objekta oziroma ugotovila stara namembnost posameznih prostorov ter na osnovi tega izdelati načrt prvotnega stanja objekta.
2. Izdelati sanacijski program na temeljih predhodnih, raziskav stavbe in bodoče namembnosti. Bodoča namembnost (enotna za celo stavbo ali različna za vsako stopnišče ali nadstropje, del kasarne ali celo različna za posamezne sobe) naj bi bila čim bolj skladna s staro arhitekturno členitvijo stavbe.
3. Izdelava projekta prenove z upoštevanjem statično tehnične sanacije, hidro in termo sanacije v skladu s programsko usmeritvijo (zlasti muzejskim konceptom celotnega območja). Možnost pridobitve kvalitetnih prostorov na podstrešju (npr. likovni ateljeji, prostori za projektantske organizacije, kulturna društva idr.) naj bi bila dosežena z novimi gradbenimi elementi (betonske plošče, konstrukcijska rešitev ostrešja,...)
4. Izvedba prenovitvenih del bo zahtevala kvalitetne izvajalce del, ki bodo upoštevali spomeniško svojstvo stavbe in namembnost objekta (oboki, kamniti okenski oviri, portali, obdelava fasad,...)
5. Sanacija kasarne, njena namembnost mora dopolnjevati koncept muzeja Stara Sava.
 
4. MLIN (parc.št. 906 k.o. Jesenice)
 
Sanacijski program, namembnost
V sklopu bodočega muzeja naj bi stavba mlina dobila:
1. muzejsko prezentacijo mlina z vodnim kolesom in mlinskimi napravami v obratovanju ali
2. naj bi v stavbi mlina, ob izrabi obstoječega vodnega potenciala v rakah, zgradili manjšo hidroelektrarno za funkcionalne (ali finančne) potrebe muzeja (razsvetljava, ogrevanje,....)
Dostopnost objekta za obiskovalce bi bila pogojena z namembnostjo objekta. Izdelava ureditvenega načrta bi bila možna šele po opredelitvi namembnosti opisana po opravljenih statičnih in gradbenih raziskavah objekta.
Ob možnosti ureditve mlina kot gospodarski, energetski elektro objekt in ob ustreznem investitorju bi bila sanacija, ureditev mlina možna kot prednostna ali ostalim sanacijskim posegom izpostavljena naloga.
 
5. PLAVŽ IN PUDLOVKA
 
Sanacijski program
Žal je ravno ta osrednji tehnični spomenik (plavž, pudlovka in spremni objekti ob lesenih vodnih rakah) najbolj poškodovan in najmanj preučen, dokumentiran. Zato bi morali:
1. Izdelati arhitekturno dokumentacijo obstoječih ostalih objektov,
2. Izdelati statično, gradbeno vrednotenje ohranjenih zidov,
3. Izdelati Študijo nekdanjega delovnega procesa v teh objektih,
4. Izdelati (na osnovi 1, 2, 3 točke) program namembnosti in spomeniškovarstvene prezentacije ter muzejske predstavitve,
5. Pri izdelavi programa bi morali sodelovati strokovnjaki za tehnične spomenike: sanacija plavža, pudlovke, vodnih rak in spremnih objektov, naj bi bila osrednja vrednost muzeja na opuščeni fužini Stara Sava.
 
6. PLAVŠKI DIMNIK
 
Sanacijski program
Plavški dimnik je s svojo višino in vitkostjo izjemen med velikimi gmotami starih stavb in kot takšen predstavlja dominanten objekt na osrednjem prostoru, ki ga tvorijo fužinarske stavbe.
 
7. KAMNITE VODNE RAKE NA STARI SAVI
 
Sanacijski program
1. Najprej bi bilo potrebno z nekaj sondami na terenu ugotoviti dejanski potek rak, njihovo zgradbo in ohranjenost.
2. Sledila bi temeljita dokumentacija profila rak, njihovega poteka in zunanjosti.
3. Izvedbeni projekt za vzpostavitev rak bo predvidel vsa obnovitvena dela na objektu pa tudi. sistem regulacije vodnega nivoja, napajanje in izpust vode v potok Ukovo.
4. Sledila bo izvedba gradbenih del z odstranitvijo materiala, ki je v rakah, obnovitvijo poškodb na rakah in postavitvijo regulacijskega sistema.
5. Vzpostavitev vodnega sistema v delovanje bo pokazala morebitno potrebo po izboljšavah, hkrati pa bo bistveno obogatila ambientalni program Stare Save.
6. Po vzpostavitvi rak v funkcijo, bo potrebno tudi ta objekt vključiti v celostno predstavitev Stare Save.
 
8. OBCESTNI KILOMETRSKI KAMEN
 
Sanacijski program
Okolico obcestnega kilometrskega kamna se ustrezno uredi.
 
9. STANOVANJSKA STAVBA (vzhodno od Kolperne)
 
Sanacijski program
Objekt se sanira in predvidi kot gostinski objekt.
 
IV. RAZŠIRJENI MUZEJ NA STARI SAVI
 
Sanacijski program
Objekte na omenjenem zemljišču je potrebno vključiti v bodoči muzejski oziroma ozelenitveni program območja. Zato bi bilo potrebno:
1. Izdelati dokumentacijo obstoječih starih fužinarskih stavb in dokumentirati nekdanjo namembnost ter poiskati možnost za njihovo ohranitev v sklopu ureditve območja (kot pomožni objekti za vzdrževalce muzejskega in parkovnega prostora, sanitarije ipd.).
2. Na mestu nekdanje stavbe za oglje (kolperne) je moč načrtovati muzejski objekt za večje, težje muzejske predmete, predvsem železniške lokomotive, ki so se uporabljale v Železarni in so še ohranjeni, vskladiščene v tovarni.
3. Gradnja muzejskega objekta za lokomotive je lahko časovno dokaj odmaknjena, vendar ob pogoju, da se omenjena lokacija ohrani v ta namen, širše zemljišče pa se lahko uredi kot del zelenih parkovnih površin oziroma se še naprej koristi za potrebe Železarne.
 
V. ZELENE POVRŠINE NA STARI SAVI
 
Sanacijski program
1. Obravnavano zemljišče izločiti iz ograje tovarniškega kompleksa tako, da bi bil urejen dostop in prehod od kauperjev proti Kurji vasi oziroma Hermanovem mostu (po nekdanji Deželni ali Prešernovi cesti),
2. Ozemlje med reko Savo, bohinjsko železniško progo in Prešernovo cesto do fužinarskega muzejskega območja naj bi se uredilo kot zeleno površino za oddih, rekreacijsko oziroma kot zeleno oazo sredi mesta, železarne,
3. Program ureditve naj bi obravnavali kot komunalno urejanje mestnega predela z urejenimi travnimi, gozdnimi in odrtimi vodnimi površinami (brez avtomobilskega prometa).
 
OBMOČJE B
podrobnejša ureditev: območje je razdeljeno v območje b1 in b2
 
Območje b1 se opredeli s kasnejšo uporabo in sanacijo kot muzejsko, do takrat pa se uporablja kot sedaj. Območje b2 se takoj uredi v zelenice.
 
OBMOČJE C, D, E
podrobnejša ureditev
 
Z ureditvenim načrtom je potrebno zagotoviti prometno in cestno povezavo vseh območij z mestom Jesenice in cesto M)1. Dokler se ne spremeni namembnost območja se ta tretirajo kot proizvodna območja, če ne bo z dolgoročnim družbenim planom predlagana drugačna namembnost.
 
NAMENSKA RABA POVRŠIN
a) muzejske dejavnosti
b2) zelene površine urediti v prvi fazi urejanja
b1) širjenje centralnih dejavnosti v muzejsko območje z predlogom realizacije in povezave območja s centrom mesta
c) območje opredeljeno kot industrija dokler se ne spremeni namembnost
e) območje opredeljeno kot industrija dokler se ne spremeni namembnost
d) območje opredeljeno kot industrija dokler se ne spremeni namembnost
(glej grafično prilogo na strani 2524)
 
ZASNOVA
 
Prometna ureditev:
Območje a bo navezano trenutno po sedanji Fužinski cesti na cesto Železarjev. Ohrani se navezava na cesto F. Prešerna. Tako bo območje dostopno z dveh strani čez nezavarovan železniški prehod industrijskega tira. Predvidi se izvennivojska povezava z mestom in sicer pod ali nad bohinjsko progo in nad industrijsko progo Železarne Jesenice ter se hkrati predvidi navezava na vseh obravnavanih območij na cestno omrežje z upoštevanjem izvennivojskih, križanj železnice in ceste ter ureditev ograj in dostopov v ŽJ.
 
Zasnova komunalne ureditve:
 
Vodovod:
Voda bo napeljana in navezana na vodovodno omrežje Jesenice.
 
Kanalizacija:
Vsa kanalizacija bo navezana na kolektor, ki teče po Fužinski cesti.
 
PTT omrežje:
V območju se zgradi PTT omrežje, priključek na mestno omrežje.
 
Ogrevanje:
Če je možnost, se območje priključi na vročevod, sicer se ogrevanje izvede s centralno kurjavo na olje.
 
Elektro omrežje:
Območje se priključi na elektro območje mesta Jesenice oziroma Elektro Žirovnice.
 
USMERITVE ZA IZVAJANJE URBANISTIČNIH IN GRADBENOTEHNIČNIH OBRAMBNIH UKREPOV
 
– V območju je potrebno pri gradnji upoštevati zahteve ZVNKD Kranj.
 
USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
 
Ohraniti je arhitekturno in tehnološko pričevanje starih fužinarskih objektov na kraju njihovega nastanka in v njih muzejsko predstaviti razvoj železarstva na Slovenskem.
 
GRAFIČNA PRILOGA: SKICA ZASNOVE OBMOČJA
 

 
KONČNA DOLOČBA
Te programske zasnove začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS