Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter RS, št. 26/90) in 9. člena odloka o sestavi, pristojnostih in volitvah v zbore Skupščine občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 25/82) je Skupščina občine Kranj na 16. seji zbora združenega dela dne 8. 4. 1992, na 16. seji zbora krajevnih skupnosti dne 8. 4. 1992 in na 14. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. 5. 1992 sprejela
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za Jezersko
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana občine Kranj in v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine Kranj sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za Jezersko, ki jih je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije, pod številko naloge 1511.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– grafični prikaz, ki določa razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 in podrobneje za naselje Jezersko v merilu 1:2880,
– povzetek usmeritev in opredelitev iz planskih dokumentov,
– obrazložitev in utemeljitev pogojev za posege v prostor ter
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– funkcijo območja ter pogoje za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor,
– merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez,
– merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje,
– merila in pogoje za varstvo voda ter
– merila in pogoje za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Pogoji so določeni za celotno obravnavano območje, za posamezna območja urejanja, za površine in za ureditvene enote.
4. člen
Krajinskoekološka presoja po tem odloku je študija, ki vsebuje proučitev posledic posega v prostor in projekt sanacije razmer; izdelajo jo lahko organi in organizacije, ki so usposobljeni za izdelavo takih študij. Krajinskoekološko presojo mora investitor predložiti obenem z zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja.
Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.
Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve.
Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šolstvo, kultura, uprava in svobodni poklici.
Nadomestna gradnja po tem odloku je gradnja objekta, ki se dovoli deloma ali v celoti na istih temeljih, pri čemer se nadomesti ves obstoječi objekt ali njegov del.
Pomožni objekti po tem odloku so objekti, navedeni v občinskem predpisu o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
II. MEJA OBMOČJA, KI SE UREJA S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI
5. člen
Območje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, obsega k. o. Zgornje Jezersko, k. o. Kokra brez dela doline Kokre in brez Roblekovega kota ter severne gozdnate dele k. o. Srednja vas, k. o. Babni vrt, k. o. Bela in k. o. Breg ob Kokri.
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednja območja urejanja:
-----------------------------------------------------
Oznaka Število uredit-
območja Naziv območja urejanja venih enot v
urejanja območju urej.
-----------------------------------------------------
S 079 Spodnje Jezersko 1
E 079 Spodnje Jezersko 1
S 116 Zgornje Jezersko 4
T 116 Zgornje Jezersko 1
R 116 Zgornje Jezersko 1
-----------------------------------------------------
S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne urejata območji veljavnega zazidalnega načrta Zgornje Jezersko (UVG št. 28/76) in veljavnega lokacijskega načrta Vodovod zajetje Kokra-Kranj (UVG, št. 3/90).
Meja območja, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje območij urejanja in površin ter meje ureditvenih enot so določene na grafičnem prikazu.
III. SKUPNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
6. člen
Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, ureditvene enote ali površine, razen če v posebnih pogojih za posamezno območje ali enoto izjemoma ni določeno drugače.
1. Funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega
7. člen
Glede na pretežno namembnost prostora se s prostorskimi ureditvenimi pogoji in s tem odlokom celotno območje obravnava kot:
A. območja urejanja, ki so namenjena poselitvi; to so:
S – območja za stanovanja,
T – območja za turizem,
R – območje za rekreacijo,
E – območja za eksploatacijo;
B. površine, ki niso namenjene poselitvi; to so:
1 – kmetijske površine, ki so trajno namenjene kmetijstvu (1. območje kmetijskih zemljišč),
2 – druge kmetijske površine (2. območje kmetijskih zemljišč),
G – gozdovi,
GV – varovalni gozdovi,
GP – gozdovi s posebnim namenom,
V – vode,
N – območja visokogorja in druge nerodovitne površine,
z – stavbna zemljišča.
8. člen
Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na ustrezna odlagališča.
V območjih urejanja, ki so namenjena poselitvi je za proizvodne in obrtne dejavnosti z emisijami in za hleve z več kot 40 glav velike živine potrebno predhodno izdelati krajinsko ekološko presojo.
Na površinah, ki niso namenjene poselitvi, je za posege, ki spreminjajo geološke, reliefne, hidrološke, pedološke ali vegetacijske razmere, predhodno potrebno izdelati krajinsko ekološko presojo. Zahteva ne velja za gradbene jame objektov.
1.1. Pogoji glede vrste posegov v prostor
9. člen
Na celotnem območju, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, so:
– za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije in odstranitve objektov,
– za prometno omrežje in naprave dopustni redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije ter odstranitve,
– za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter za omrežje in naprave za zveze dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, novogradnje in odstranitve,
– za vodnogospodarske objekte in naprave dopustni vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve,
– dopustne ureditve pokopališč, mrliških vežic in kapelic v sklopu pokopališč ter postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
Odstranitve objektov, ki so dediščina ali spomeniki, niso dopustne.
Novogradnje vikendov in spremembe namembnosti obstoječih objektov v vikende niso dopustne.
A. Območja urejanja, ki so namenjena poselitvi
10. člen
V vseh območjih urejanja, ki so namenjena poselitvi, so poleg posegov, določenih v 9. členu, dopustne še:
– novogradnje prometnega omrežja in naprav,
– gradnje in ureditve za rekreacijo,
– ureditve javnih površin,
– postavitve pomožnih objektov in
– postavitve začasnih objektov za prireditve.
V območjih za stanovanja (S) so:
– za obstoječe objekte dopustne še
• dozidave in nadzidave,
• spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, proizvodno obrt. terciarne in kvartarne dejavnosti ter
– dopustne dopolnilne gradnje stanovanjskih objektov in objektov za terciarne dejavnosti.
V območjih za turizem (T) so:
– za obstoječe objekte dopustne še:
• dozidave in nadzidave,
• spremembe namembnosti objektov za terciarne in kvartarne dejavnosti ter
– dopustne dopolnilne gradnje objektov za terciarne in kvartarne dejavnosti.
V območjih za rekreacijo (R) so dopustne še:
– novogradnje objektov za rekreacijo in gostinstvo v ne posredni bližini obstoječih objektov.
V območjih za eksploatacijo (E) so dopustni še:
– eksploatacija mineralnih surovin,
– postavitve objektov za potrebe eksploatacije in obdelave,
– zavarovanja območja eksploatacije.
B. Površine, ki niso namenjene poselitvi
11. člen
Poleg posegov, določenih v 9. členu tega odloka, so v območjih, ki niso namenjena poselitvi, dopustne še:
– novogradnje prometnega omrežja in naprav za potrebe kmetijstva in gozdarstva, ureditve počivališč in postajališč,
– melioracije,
– ureditve za rekreacijo,
– za stanovanjske objekte
• dozidave in nadzidave,
• novogradnje kot nadomestne gradnje,
• spremembe namembnosti za proizvodno obrt in terciarne dejavnosti,
– za kmetije (stanovanjske objekte in gospodarska poslopja):
• dozidave in nadzidave,
• novogradnje za potrebe kmetije, za turizem na kmetiji in za obrt kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, in sicer na stavbnih zemljiščih, na kmetijskih zemljiščih, ki niso trajno namenjena kmetijstvu (2) in na gozdnih zemljiščih (G),
• spremembe namembnosti za proizvodno obrt in terciarne dejavnosti,
– za terciarne dejavnosti:
• dozidave in nadzidave,
• novogradnje na stavbnih zemljiščih,
• za gostinstvo tudi novogradnje na kmetijskih zemljiščih, ki niso trajno namenjena kmetijstvu (2) in na gozdnih površinah (G),
– za staje, senike in steljnike, kozolce, kašče in čebelnjake na kmetijskih zemljiščih (1,2) ter za vse vrste pomožnih objektov na stavbnih zemljiščih (z):
• dozidave in nadzidave,
• novogradnje,
• spremembe namembnosti pomožnih objektov so dopustne le na samotnih kmetijah za turizem na kmetiji,
– postavitve začasnih objektov za prireditve, razen na kmetijskih zemljiščih, ki so trajno namenjena kmetijstvu (1).
V varovalnih gozdovih (GV) niso dopustni posegi, ki bi povečali labilnost terena. Za vse posege v varovalnih gozdovih je treba pridobiti soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za gozdarstvo.
V gozdovih posebnega namena (GP) so posegi dopustni na podlagi detajlnega gozdnogospodarskega načrta, ki ga izdela za to usposobljena organizacija.
12. člen
Ograjevanje zemljišč zunaj naselij ni dopustno, razen za potrebe primarnih dejavnosti in varstva voda. Ureditve novih planinskih poti niso dopustne.
1.2 Rezervati in varstvena območja
13. člen
V območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja in naprav, v območjih varstva naravne in kulturne dediščine, v varovalnih gozdovih (GV), v gozdovih posebnega namena (GP) ter v varstvenih območjih vodnih virov in voda, ki so določeni v grafičnih prikazih, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter s pogoji, opredeljenimi v 11., 41., 42. in 43. členu tega odloka.
2. Pogoji za oblikovanje posegov v prostor
2.1 Urbanistično oblikovanje
14. člen
Varovane robove naselij, ki so označeni v grafičnih prikazih, je treba varovati tako, da preko njih ni dopustna gradnja objektov.
V območjih varovanih pogledov, ki so označeni v grafičnih prikazih, niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi zakrile kvalitetne poglede na objekte, naselja, naravne dominante ali dolge poglede na okolico.
Varovane gozdne robove, živice in naravne oblike terena, ki so označeni v grafičnih prikazih, je treba ohranjati in varovati tako, da se ne spremeni njihova oblika. V varovanih gozdnih robovih in živicah sta dopustna sanitarna sečnja in obnavljanje rastlinskih sestojev.
15. člen
Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka.
16. člen
Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta, tako da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dopustno.
Za objekte etnološke in umetnostne dediščine nadomestna gradnja ni dopustna.
17. člen
Novogradnje objektov na površinah, ki niso namenjene poselitvi, so dopustne kot dopolnitve obstoječih gruč. Novi objekti ne smejo biti postavljeni na vizualno izpostavljenih legah. Zahtevi ne veljata za stanove na planinah.
Pomožni objekti pri stanovanjskih objektih morajo biti postavljeni – na funkcionalnem zemljišču. Pomožni objekti v zaselkih in na osamljenih kmetijah morajo biti postavljeni v neposredni bližini kmetij, tako da z osnovnimi objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij.
Začasnih objektov ni dopustno postavljati v neposredni bližini objektov ali v območjih naravne dediščine.
2.2 Arhitekturno oblikovanje
18. člen
Strehe morajo biti v naklonu 40x do 45x; cerkve, kapelice, znamenja, graščine in dvorci imajo lahko drugačen naklon strehe od zgoraj predpisanega. Strešine morajo imeti enoten naklon. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice.
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1.4,
– višina: največ P+l + M, kolenčni zid visok do 40 cm, ali P+M, kjer je kolenčni zid visok do 1,0 m
– streha: dvokapnica nad osnovnim tlorisom. Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1.5
– streha: dvokapnica nad osnovnim tlorisom.
Objekti za obrt kot dopolnilno dejavnost na kmetiji in za turizem na kmetiji izven naselij se morajo zgledovati po stavbnih masah kmetije.
19. člen
Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Pomožni objekti kot samostojni objekti morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v predpisanem naklonu. Pomožni objekti kot prizidki morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša preko pomožnega v istem naklonu.
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja. Prostostoječi stolpni silosi niso dopustni.
Postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno.
Ograje v naseljih morajo biti lesene ali iz naravnega, avtohtonega kamna in ne višje od 0,8 m. Ograje zunaj naselij naj bodo praviloma lesene. Oblikovanje lesenih ograj naj se zgleduje pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi elementi.
20. člen
Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno. Zatrepi gospodarskih poslopij morajo biti v celoti leseni.
Balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni na zatrepu in v nadstropju. Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju in lahko potekajo le po delu fasade.
Ograje balkonov oziroma gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno. Razmik med deskami ne sme biti večji od 2 cm.
Napušči morajo biti tanke površine, konstrukcijski elementi (lege) naj bodo vidni.
Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha. Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati 1/3 dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe.
21. člen
Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitnosive barve. Dopustne so kritine z majhnimi strešniki, ki ustvarjajo teksturo, sorodno deskam. Bakrena pločevina je dopustna na cerkvah, kapelicah, znamenjih, graščinah in dvorcih. Prosojna kritina je dopustna na gospodarskih poslopjih za dosuševanje sena le na delu južne strešine.
Obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali obloge iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne.
22. člen
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.
Pri vzdrževalnih delih, adaptacijah, rekonstrukcijah, dozidavah, nadzidavah in spremembah namembnosti objektov krajevno značilne arhitekture je treba ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in njihova razmerja in naklon strešin. Prilagajati se je treba razmerjem fasad in razmerjem stavbne mase.
2.3 Oblikovanje drugih posegov
23. člen
Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako. da je čim manj vidnega betona. Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v čim večji meri ohranjati.
24. člen
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je dopustno čiščenje grmovne zarasti in čiščenje skal in kamenja z lahko mehanizacijo, ki ne poškoduje travne ruše. Ohranjati je treba pasove vegetacije, posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves. Prav tako je treba ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti.
Z urejanjem pašnikov ter z gradnjo gozdnih cest in dostopnih cest na planine se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, porušiti ravnotežje na labilnih tleh ter preprečiti odtok visokih voda in hudournikov. Urejanje pašnikov je treba izvajati pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.
25. člen
Manjši kamnolomi in gramoznice so dopustni na vidno neizpostavljenih in na ekološko neproblematičnih legah za potrebe domačinov, objektov in naprav v območju Jezerskega. Po končani rabi je potrebno kamnolome in gramoznice sanirati v prvotno rabo prostora.
Pridobivanje rečnih agregatov je dopustno:
– kot čiščenje reguliranih vodotokov.
– kot čiščenje strug hudournikov, kadar gre za varovanje pred hudourniki in pred zasipavanjem kmetijskih površin, na podlagi strokovnih preveritev podjetja za urejanje hudournikov.
– kot čiščenje rečnih strug na podlagi strokovnih usmeritev vodne uprave.
26. člen
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami. ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin. kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take elemente, ki omogočajo kasnejšo zasaditev z grmovnicami.
Betonske škarpe morajo biti arhitekturno oblikovane ali obložene s kamnom.
27. člen
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
Ureditve okolice planinskih postojank so dopustne brez večjih izravnav in tlakovanj zemljišča.
28. člen
Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dopustne.
3. Pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
29. člen
Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Gradbena parcela za prosto stoječo individualno stanovanjsko hišo meri največ 600 m2. Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. Gradbena parcela kmetije meri najmanj 2000 m2.
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta pa najmanj 3 m. Za kmetijske objekte je širina funkcionalnega zemljišča ob objektu najmanj 2,5 m, širina dovoza pa najmanj 3,5 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječih objektih manjše od funkcionalnega zemljišča, ugotovljenega na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča (parcele).
4. Pogoji za prometno urejanje in urejanje sistemov zvez
30. člen
Rekonstrukcije prometnic z večjim odstopanjem od obstoječih tras niso dopustne.
Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z nivoji vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.
Trase prometnic ne smejo posegati v brezna, jame in izvire ali sekati vodnih žil. Pri prečkanju grap z vodo je treba izvesti ustrezne propuste.
Nove gozdne ceste in dostopne ceste na planine preko rastišč varovanih in redkih rastlin ter preko vizualno izpostavljenih pobočij niso dopustne.
Tam, kjer ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, je treba te poti na novo urediti in označiti.
31. člen
Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.
32. člen
Parkirišča pri objektih terciarnih in kvartarnih dejavnosti morajo biti locirana ob ali za objektom ter opremljena z lovilci olj.
Občasna parkirišča so lahko utrjena z rušniki ali v makadamu. Spodnji ustroj mora biti izveden tako, da ne prepušča škodljivih snovi in mora imeti urejene lovilce olj.
Večja parkirišča in počivališča ob regionalni cesti izven ureditvenih območij naselij morajo biti opremljena s klopmi, smetnjaki, sanitarijami in pitno vodo.
33. člen
Prehodi za pešce morajo biti izvedeni tako, da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.
Avtobusna postajališča morajo imeti označene in osvetljene prehode čez cesto.
34. člen
Ob medkrajevnih kablih je v trimetrskem pasu dopustna le gradnja komunalnih naprav.
Na objektih kulturne dediščine postavitve televizijskih anten niso dopustne.
5. Pogoji za komunalno in energetsko opremljanje
35. člen
Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma zasadi z avtohtonimi grmovnicami.
Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Ravne strehe niso dopustne, naklon strehe mora biti 38x do 45x in prilagojen sosednjim objektom. Postavitve teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine niso dopustne.
36. člen
Vsi objekti se morajo priključiti na obstoječe oziroma kasneje na novozgrajeno komunalno omrežje:
Meteorne vode se morajo odvajati površinsko ali v ponikovalnice.
Začasni objekti, ki uporabljajo vodo oziroma so priključeni na vodovod, morajo imeti urejeno odvajanje odpadnih voda v kanalizacijo.
37. člen
Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri varovanih pogledov.
38. člen
Male hidroelektrarne so v območjih predvidenih naravnih spomenikov dopustne le v sklopu obstoječih ali na mestu nekdanjih mlinov in žag, izjemoma tudi na drugih lokacijah, če predvideni posegi ne bodo poškodovali naravnih razmer, zaradi katerih je območje predlagano za zavarovanje. Male hidroelektrarne v območjih naravne dediščine so dopustne na krajinsko in ekološko sprejemljivih lokacijah.
Pri urejanju malih hidroelektrarn mora biti zagotovljen prehod rib (ribja steza) in takšen pretok vode, ki presega 95% srednje nizke vode. Tlačni vodi morajo biti vkopani, zemljišče pa urejeno in zavarovano proti eroziji; pri vkopavanju ni dopustno zasipavanje struge z odvečnim materialom. Dopustne so obnovitve starih rak za potrebe malih hidroelektrarn.
39. člen
Sončne zbiralnike je dopustno postavljati na streho, balkonske ograje in zatrepe tako, da ležijo v njihovi ravnini. Postavitve nad slemenom in na objektih kulturne dediščine niso dopustne.
40. člen
Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje. Odjemna mesta za kosovni odpad in steklovino naj bodo v naseljih postavljena v bližini trgovin ali parkirnih površin. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu ograje – zidu pokopališča, vendar ne na vidno izpostavljeni lokaciji.
6. Pogoji za varstvo voda
41. člen
V območjih predvidenega zavarovanja vodnih virov veljajo naslednji režimi:
– za najožji varstveni pas (I) so dopustne:
• ureditve in zavarovanja vodnega zajetja ter sanacije neustreznih higienskih razmer;
• adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov po predhodni sanaciji odvajanja odpadnih voda,
– za ožji varstveni pas (II) niso dopustne:
• novogradnje objektov, razen adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih objektov po predhodni sanaciji odvajanja odpadnih voda,
• izkoriščanje mineralnih surovin
• širitve obstoječih in urejanje novih odlagališč odpadkov,
• urejanje skladišč naftnih derivatov in nevarnih snovi,
• agromelioracije, ki vključujejo intenzivno gnojenje,
– za širši varstveni pas (III) niso dopustne:
• širitve obstoječih in urejanje novih odlagališč odpadkov,
• urejanje skladišč nevarnih snovi,
• urejanje skladišč naftnih derivatov, razen za lokalne potrebe; izvedba mora biti dvoplaščna,
– za širši varstveni pas – cona a (lila) veljajo določbe za širši varstveni pas in dodatno ni dopustno:
• miniranje.
Obstoječe izvire vode je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati za potrebe napajanja živine ter za požarno varnost.
42. člen
Za potrebe vzdrževanja vodotokov je treba zagotoviti 10 metrske odmike objektov od roba brežine, razen za mline, žage in male hidroelektrarne. Za vse posege v tem pasu je potrebno pridobiti mnenje pristojne vodne uprave in zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
7. Merila in pogoji za varstvo naravne in kulturne dediščine
43. člen
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dopustni.
Za vse posege na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
IV. POSEBNE DOLOČBE ZA POSEGE V PROSTOR
44. člen
Dolina Kokre
V dolini Kokre so do naselja Spodnje Jezersko na stavbnih zemljiščih poleg posegov, navedenih v 9. in 11. členu tega odloka, dopustne še:
– novogradnje stanovanjskih objektov.
V dolini Kokre do zaselka Podlebelca je poleg barve kritine, navedene v 20. členu tega odloka, dopustna še kritina rdeče barve.
45. člen
Arhitekturno oblikovanje posegov na Jezerskem, do naselja Podlebelca na jugu, se mora zgledovati po oblikovnih kvalitetah objektov ali ureditev predvsem glede:
– sestave in razmerja osnovnih stavbnih mas,
– oblikovanosti streh,
– oblikovanja in razmerja fasad,
– arhitekturnih elementov ter
– barve in teksture streh in fasad.
46. člen
S 079 Spodnje Jezersko
Dopustna je nadomestna gradnja objektov na lastniški parcelni meji.
47. člen
E 079 Spodnje Jezersko
V kamnolomu Lehnjaka poleg pogojev, navedenih v 10. členu, velja tudi:
– širitev eksploatacije je dopustna po predhodni krajinsko ekološki presoji, predložitvi načrta sanacije obstoječih površin in sanaciji eksploatiranih površin
– eksploatacijo je potrebno zaključiti tako. da se še ohranijo Lehnjakovi skladi.
– dopustne so ureditve za obiskovalce po zaključeni eksploataciji.
48. člen
S 116 Zgornje Jezersko
V območju S 116 imajo vsi gozdni sestoji značaj gozda s posebnim namenom in so zato posegi dopustni na podlagi detajlnega gozdnogospodarskega načrta, ki ga izdela za to usposobljena organizacija.
V ureditveni enoti park so dopustne samo ureditve pešpoti, postavitve parkovnih lop in obeležij in zasaditve.
V ureditveni enoti gozd niso dopustne nikakršne novogradnje objektov.
Objekti ob regionalni cesti morajo biti odmaknjeni od regulacijske črte, ki je določena v grafičnih prikazih, največ 8 m in najmanj 5 m.
49. člen
T 116 Zgornje Jezersko
Objekti ob regionalni cesti morajo biti odmaknjeni od regulacijske črte, ki je določena v grafičnih prikazih, največ 8 m in najmanj 5 m.
Poleg določb 18. in 44. člena tega odloka veljajo za objekte za terciarne in kvartarne dejavnosti še naslednji pogoji arhitekturnega oblikovanja:
– višina: največ P+2+M. pritličje pri vhodu sme biti dvignjeno nad terenom največ 30 cm. kolenčni zid ne sme biti višji od 40 cm.
50. člen
G 1 Zahodni del Jezerskega
V bližini mineralnega vrelca pri Anku so dopustne ureditve zajetja vira.
51. člen
Vzhodni del Jezerskega
Pri smučišču pod Malim vrhom so poleg posegov, navedenih v 9. in 11. členu tega odloka, dopustne še:
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov ter
– novogradnje objektov za rekreacijo in gostinstvo v neposredni bližini obstoječih objektov.
Pri Planšarskem jezeru so poleg posegov, določenih v 9. in 11. členu tega odloka, dopustne še:
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– novogradnje objektov za rekreacijo in. gostinstvo v neposredni bližini obstoječih gostinskih obratov,
– ureditve šotorišča južno in jugozahodno od jezera.
V sklopu šotorišča morajo biti urejene sanitarije in odvod odpadnih voda.
V. KONČNE DOLOČBE
52. člen
Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri upravnem organu občine Kranj, pristojnem za urejanje prostora, in pri Krajevnih skupnostih Jezersko in Kokra.
53. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
54. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-04/89-04
Kranj, dne 27. julija 1992.
Predsednik
Skupščine občine Kranj
Vitomir Gros, dipl. inž. l. r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.