Na podlagi 27. člena statuta občine Slovenska Bistrica, Uradni list Republike Slovenije, št. 9/91, na podlagi zakona o urejanju prostora, Uradni list SRS, št. 18/84, v skladu z 2. členom zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju, Uradni list Republike Slovenije, št. 48/90, je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 20. redni seji dne 9. 1. 1992 sprejela

Prizadevali si bomo intenzivirati kmetijska zemljišča (tudi z melioracijami in komasacijami), vendar v takšnem obsegu, da bo zagotovljeno varovanje plodne zemlje. Prav tako bomo sanirali poškodovana tla, zavarovali kmetijska zemljišča in z odlokom tudi kmetije.
Osnovni cilji in naloge na področju gozdarstva so krepitev produktivne sposobnosti gozdnih zemljišč in sestojev, ohranjanje in krepitev osnovnih funkcij gozdov, ekonomično izkoriščanje kvalitetne lesne mase, ter skrb za ustrezno infrastrukturno opremljanje in ustvarjanje pogojev za obstoj hribovskih kmetij. Gospodarjenje z gozdovi bomo usklajevali z ohranjanjem avtohtone pokrajinske slike.
Prizadevali si bomo za učinkovitejše gospodarjenje z vodnimi viri in zagotavljanje potrebnih količin vode vsem uporabnikom. V ta namen bomo gradili vodovodna omrežja in aktivirali oziroma zavarovali vodne vire zlasti na Pohorju. Zavarovali bomo tudi druge vodne vire na območju občine, vsa manjša zajetja in poskrbeli za sanacijo onesnaženih vodotokov.
Cilji na področju mineralnih surovin so povezani z intenziviranjem izkoriščanja (čezlakit, dolomit, glina, gradbeni kamen, gramoz, tonalit in lomljenec). Pri tem bomo vztrajno skrbeli za sanacijo in vračanje površin v prvotno rabo. Drugi pomembni cilj so geološke raziskave in analize za morebitna večja nahajališča nafte in plina.
Naravno in kulturno dediščino bomo aktivno vključili v družbeno življenje, da bodo deli dediščine uporabljeni kot obstoječa materialna in kulturna dobrina pri oblikovanju delovnih in stanovanjskih okolij ter kulturne in tudi turistične ponudbe. S primerno rabo bo zagotovljeno varovanje tistega dela dediščine, ki ga ni mogoče normativno varovati.
Ureditev krajine bomo načrtovali v skladu, s sodobnimi in pričakovanimi družbenoekonomskimi pogoji. Opredelili bomo podrobnejšo zasnovo organizacije dejavnosti, namenske rabe in pogoje, pod katerimi se lahko izvajajo posegi v prostor.
Pestrost in privlačnost naravnih ambientov bomo izkoristili za širjenje takšnih oblik rekreacije, ki bodo zanimive ob vsakem letnem času ter bodo upoštevale prirodne in ustvarjalne danosti pokrajine.
Ob sanaciji tal in poškodovanih gozdov bomo vse sile prioritetno usmerili v saniranje vode in zraka. Pri tem bomo skrbeli za preprečevanje dodatnega onesnaževanja, obstoječe stanje pa izboljšali z gradnjo čistilnih naprav (za vodo, za zrak), z ureditvijo regionalnega odlagališča odpadkov, kadrovsko in strokovno krepitvijo nadzornih in izobraževalnih služb ter drugimi ukrepi, ki omogočajo izboljševanje stanja.
Poselitev bomo usmerjali v skladu z vlogo in funkcijo naselij ter njihovim gravitacijskim zaledjem v ureditvena območja naselij, kjer bomo najmanj prizadeli kvalitetna kmetijska zemljišča, zunaj njih pa bomo poselitev in druge posege v prostor dopuščali le, če bodo namenjeni kmetijski proizvodnji, izkoriščanju gozdov, pridobivanju in raziskovanju rudnin, turizmu, rekreaciji in drugim dejavnostim, ki so neposredno povezane s temi kraji oziroma jih v ureditvenih območjih naselij ni mogoče locirati ali če gre za gradnjo objektov za zaščito vodnih virov ali za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ob upoštevanju naravovarstvenih in ekoloških pogojev.
Skladno s poselitvijo bomo razvijali oskrbne in storitvene dejavnosti, prometno, energetsko in komunalno opremljenost ter izkoriščanje naravnih danosti. S tem bomo dosegli enakovrednejše pogoje bivanja, oskrbe in povezanosti vseh območij občine.
Proizvodna območja bomo v največji možni meri dograjevali na obstoječih kompleksih. Morebitne nove porabnike bomo usmerjali v predvideno kmetijsko – industrijsko cono Laporje in Pragersko, v Slov. Bistrico in Oplotnico.
Prioritetna naloga na področju prometa je ob zoženih materialnih zmožnostih povečane prometne varnosti in propustnosti ter odprava ozkih grl oziroma vzdrževanje obstoječega cestnega fonda. Novogradnje bodo realizirane v takem obsegu, da bo zagotovljena ustrezna dostopnost do oskrbnih centrov in delovnih mest. Podobno so prioritete opredeljene na področju železniškega prometa.
Na področju zvez bomo posodobili sistem PTT omrežja in tako skrbeli za povečanje njegove učinkovitosti in zmogljivosti.
Poti za izboljšanje oskrbe z energijo bomo iskali z možnostjo gradnje malih hidroelektrarn pod pogoji, ki bodo upoštevali omejitve naravnega parka Pohorje. V obstoječih sistemih, ki so veliki porabniki energije, bomo poiskali možnost za racionalizacijo porabe oziroma preusmerjali programe na energetsko manj zahtevne.
Na področju komunalne infrastrukture (vodovod, kanalizacija) bomo prednostno gradili omrežje na območjih, ki so gosteje poseljena, že izvedena omrežja pa ustrezno vzdrževali. Ob tem bomo poskrbeli za izboljšanje kvalitete izvedbe in posledično zmanjšanje potreb po sanaciji omrežja.
Dolgoročne cilje razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo dosegali s krepitvijo učinkovitosti in celovitosti obrambe in samozaščitne sposobnosti in odpornosti družbe za preprečevanje in obvladovanje vseh vrst družbeno škodljivih pojavov v miru, kakor tudi v morebitnih izrednih razmerah v vojni. V tem smislu bomo še nadalje razvijali gospodarstvo in družbene dejavnosti, za zadane naloge usposabljali prebivalstvo in temu primerno urejali tudi prostor.

Usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru predstavljajo povzetek ciljev za prostorsko urejanje, ki so: racionalna raba prostora, skladna namenska izraba površin, racionalno in v smiselni sistem urbano omrežje ter ustrezna infrastrukturna oskrbljenost celotnega območja občine Slov. Bistrica.
Pred nesmotrnimi posegi bomo varovali kmetijska zemljišča, ki so s predpisi o kmetijskih zemljiščih temelj proizvodnji hrane. Namembnost jim bomo spreminjali v skladu s prostorsko zakonodajo in izdelanimi prostorskimi izvedbenimi akti le v izjemnih primerih, ko bomo ohranjali gručasto zasnovo naselja ali nadaljevali že začeto gradnjo, kar bomo posebej utemeljevali z argumenti. Z melioracijami bomo izboljšali kvaliteto tal in povečali produktivnost kmetijske proizvodnje. Zemljišča, ki jim bomo začasno spreminjali namembnost, bomo znova vrnili v prvotno rabo, zaradi vzdrževanja pejsažnih kvalitet in videza kulturne krajine pa bomo opredeljevali več namenskih rab, katerih medsebojni vplivi se ne izključujejo (npr.: kmetijska proizvodnja – izletništvo – turizem). Pripravili bomo odlok o zaščitenih kmetijah.
Gozdnim sestojem bomo s primernim gospodarjenjem povečali kvaliteto in donosnost ter krepili njihovo varovalno, splošno koristno in lesno – proizvodno funkcijo. Dopolnili bomo tudi odlok o gozdovih s posebnim namenom. Stalno bomo opazovali zdravstveno stanje gozdov na 8 km mreži navezani na srednjeevropsko mrežo. S pravilnim gospodarjenjem, z ukrepi proti onesnaževanju in s tem povezanim odmiranjem gozdov (namestitev zračnih filtrov v industriji, kontrola prometa in kurišč) bomo gozdovom povrnili ekološko stabilnost.
Škodo, ki jo povzroča divjad, bomo omilili z usklajeno odstrelno politiko in rajonizacijo divjadi. Opredelili bomo primerne in zadostne površine za pašo divjadi. Za učinkovitejše gospodarjenje z vodnimi viri bomo sprejeli ustrezne odloke, ki bodo določali zaščitne pasove in namensko izrabo na varovanem območju. Na območjih vodnih virov, podtalnice in drugih vodnih površin, ki so pomembni za dolgoročno oskrbo z pitno vodo ne bomo dovoljevali posegov, ki bi zmanjševali izdatnost ali ogrožali neoporečnost vode. Določili bomo pogoje in ukrepe varstva pred škodljivim delovanjem voda ter varstva kakovosti in količin voda. S predčiščenjem odplak bomo dosegli postopen prehod onesnaženih voda v nižji kakovostni razred. Oskrba z zdravo pitno vodo ne zadošča vsem potrebam v občini. Rast naselij in povečana proizvodnja terjajo vedno večje količine pitne vode in tehnološke vode, zato je potrebno prvenstveno realizirati projekt oskrbe s pitno vodo in ga zaključiti v krožni vod z že obstoječim cevovodom.
Na področju mineralnih surovin bomo te surovine vračali v primarno rabo (kmetijstvo, gozdarstvo). Sanirali bomo gramoznice, ki postajajo divja odlagališča raznih vrst odpadkov.
Pripravili bomo strokovne podlage o območjih in objektih naravne in kulturne dediščine, na tej osnovi pa tudi odlok o njihovi zaščiti in načinih vključevanja v aktivno gospodarjenje.
Območja za rekreacijo in turizem bomo širili v dobro dostopne predele, kjer bo potrebno najmanj novih posegov v prostor in kjer obstajajo zato naravni in zgodovinski potenciali. Posegov, ki bi rušili naravno ravnotežje v krajini, ne bomo dovoljevali.
Za območja počitniških bivališč ter območij za turizem in rekreacijo bomo prostor opredelili z upoštevanjem vseh krajinskih in naravovarstvenih vrednot.
Varstvo okolja bomo vključevali v razvojne načrte delovnih in strokovnih organizacij, tako da bomo onesnaženost okolja postopoma zmanjšali ali odpravili z naslednjimi ukrepi:
– izdelali bomo kataster onesnaževalcev ozračja in sanacijskih programov za varstvo zraka s prioriteto ukrepov,
– varstvo zraka bomo upoštevali že v fazi načrtovanja širših območij ter v fazi projektiranja objektov in naprav,
– upoštevali bomo protihrupne ukrepe v urbanističnih zasnovah in prostorskih izvedbenih aktih pri projektiranju izvedbenih načrtov in izboru gradbenih materialov,
– varstvo pred prekomernim hrupom bomo upoštevali pri prometnih ureditvah (redne meritve in spremljanje hrupa ter vibracij),
– v vodotoke bomo Spuščali le prečiščene odpadke in tehnološke vode. Izdelali bomo kataster onesnaževalcev voda ter sanacijski program.
Z organiziranim zbiranjem bomo odpadke pred deponiranjem odbirali in sortirali za reciklažo. Odpravili bomo številna "divja" odlagališča, jih sanirali in površinsko namenili primarni rabi. Pristopili bomo k ureditvi regionalnega odlagališča odpadkov, do takrat pa usposobili centralno odlagališče pri Pragerskem, ki ga bomo pozneje opustili in zemljišče sanirali.
Zaradi vse večjih ekoloških problemov, potreb po varovanju najboljših kmetijskih zemljišč ter boljše izrabe obstoječega komunalnega fonda bomo zgostili pozidavo in izkoristili vse možne proste površine znotraj ureditvenih območij naselij.
Omrežja naselij z njihovimi funkcijami ne bomo bistveno spreminjali.
Ureditvena območja naselij bomo določali v skladu z možnostmi in s predvideno poselitvijo (stanovanjska območja) in znanimi prostorskimi potrebami industrijskih, storitvenih in obrtnih delovnih organizacij ter družbenih in oskrbnih dejavnosti. Večina naselij je v ravninskih predelih južnega roba Dravskega polja in dolinah rek, ostala pa na obronkih hribovitega sveta. Naseljem, ki so nosilci družbenega razvoja (občinska in lokalna središča) bomo zagotovili zadostne površine, komunalno opremo in druge pogoje za razvoj. Ob načrtovanju naselij bomo upoštevali prirodni okvir, krajinske dominante in varovane poglede ter jih temu primerno dograjevali. Izpopolnili bomo obstoječo strukturo terciarne in kvartarne dejavnosti ter zagotavljali tudi delovna mesta. V stanovanjski gradnji moramo obvladati protislovje med pretirano zgostitvijo in visoko gostoto prebivalstva v stanovanjskih območjih večjih naselij in marsikje potratno rabo površin v območjih individualne gradnje z nizko gostoto, zlasti v podeželskih naseljih.
Ureditvena območja naselij bomo širili le za potrebe kompleksne gradnje za stanovanjske, industrijske, turistične namene ter za potrebe širitve pokopališč in podobne, splošno družbeno priznane posege. V naseljih bomo, kjer bo mogoče in z vidika okolja sprejemljivo, s prenovo objektov omogočali namestitev obrtne dejavnosti.
Za območja zunaj ureditvenih območij naselij, kjer je izražen poseben interes zaradi krajinskih in drugih vrednot človekovega okolja in različnih interesov pri rabi prostora, bomo gradnjo omejevali.
Urbanem razvoju bo usklajeno sledil razvoj podeželja. Za preprečevanje praznjenja ruralnih pregledov občine (predvsem hribovitih predelov Pohorja in Haloz) bomo razvijali sistem disperzne poselitve. Da bi zadržali poseljenost celotnega prostora, izkoristili vse prirodne potenciale in izboljšali bivalne pogoje v odročnejših predelih in zaselkih, bomo urejanju podeželja posvečali več strokovno usmerjenega dela (izdelali bomo razvojne programe demografsko in drugače ogroženih območij).
Ohranjali bomo agrarno funkcijo in novogradnje praviloma načrtovali kot nadomestne objekte, ki so funkcionalno povezani s kmetijstvom.
V skladu z materialnimi zmožnostmi si bomo prizadevali za čim bolj učinkovito prenovo.
Posodabljali in širili bomo sisteme za obveščanje in prenos podatkov ter razvijali sodoben sistem PTT omrežja.
Na področju energetike bomo zagotavljali vsem porabnikom zadostne količine elektrike, do konca leta 2000 pa bomo v mestu Slovenska Bistrica izgradili in razširili plinsko omrežje za široko potrošnjo ter istočasno skrbeli za racionalno porabo energije. Če se bo pojavila potreba, bomo plinificirali tudi ostala naselja. S srednjeročnim planom bomo preverili v dolgoročnem planu vrisane možnosti oskrbe z električno energijo iz malih hidroelektrarn, vendar z ozirom na omejitve naravnega parka Pohorje.
Na področju komunalne infrastrukture bomo zagotavljali zadostne količine kakovostne pitne in tehnološke vode na celotnem območju ter varovali vir pitne vode, ki lahko služijo kot lokalna zajetja. Območja, kjer vodooskrba ni urejena, in naselja, v katerih je predviden intenzivnejši razvoj, bodo prednostna pri širjenju vodovodnega omrežja.
Kanalizacijsko omrežje bomo izgrajevali v novih stanovanjskih soseskah in industrijskih conah, že obstoječe omrežje pa sanirali in dograjevali. Zaradi vse večje nuje po zaščiti bivalnega okolja in naravnih virov bomo kanalizacijo povezovali z zmogljivimi recipienti.
V podeželskem prostoru bomo s sistemom lokalnih kanalizacijskih vej in greznice zagotavljali izboljšanje bivalnega standarda in preprečevali polucijo vodotokov in okolja.

Razvijali bomo disperzni model poselitve, ki ga bodo sestavljala:
– središče občinskega pomena (Slovenska Bistrica),
– pomembnejša lokalna središča (Zg. Polskava, Pragersko, Oplotnica, Poljčane, Makole) in
– lokalna središča (Šmartno na Pohorju, Tinje, Kebelj, Zg. Ložnica, Sp. Polskava, Črešnjevec, Leskovec, Laporje, Studenice).
Občinsko središče Slovenska Bistrica bo imelo še naprej pomembno vlogo kot zaposlitveno in oskrbno središče. Njegove funkcije bomo razvijali v skladu z demografskim potencialom in stopnjo deagrarizacije ter velikostjo njegovega gravitacijskega zaledja za sklop dejavnosti, ki jih takšno središče mora imeti. Predviden obseg in struktura gravitacijskega zaledja pogojujeta razvoj storitvenih še posebej oskrbnih dejavnosti.
Pomembnejša lokalna središča bodo skupaj z občinskim središčem nosilci občinskega razvoja. V njih bomo še posebej razvijali večje proizvodne, zlasti industrijske zmogljivosti, ki bodo omogočale zaposlitev, prav tako pa tudi oskrbne in storitvene dejavnosti za njihova gravitacijska zaledja. Vanje bomo usmerjali glavnino novogradenj, kjer bo tudi pridobivanje, opremljanje in izkoriščanje stavbnih zemljišč najaktivnejše.
Pomembnejša lokalna središča s svojimi funkcijami služijo širšim gravitacijskim območjem in imajo glede na naravne razmere in prometno povezanost pogoje za nadaljnji razvoj. Naselja Pragersko, Oplotnica in Poljčane imajo s svojim gravitacijskim območjem položaj, ki jih nesporno uvršča med pomembnejša lokalna središča. Naselji Zg. Polskava in Makole, ki po kriterijih ne dosegata tega ranga, pa uvrščamo med pomembnejša lokalna središča na podlagi dejstva, da sta naselji na območju manj razvitih predelov občine in da bomo s prisotnostjo storitvenih dejavnosti in funkcij, ki so značilne za pomembnejše lokalno središče, preprečili praznjenje teh območij. V ostalih naseljih, ki so lokalna središča, smo upoštevali načelo enakovredne ravni osnovne oskrbe prebivalstva, v njih bo število prebivalcev ostalo na današnji ravni. Poleg enakomerne oskrbe bomo v njih v manjši meri zagotavljali tudi delovna mesta z uvajanjem drobne obrti, oskrbo -storitvenih dejavnosti, turizmom ipd.
Problem izseljevanja prebivalstva iz hribovskih oziroma manj dostopnih predelov bomo skušali rešiti med drugim z izdelavo razvojnih programov za te predele.
Pomembno kompenzacijo za nezazidljiva kmetijska zemljišča predstavlja prenova starih jeder naselij (podstrešna stanovanja) in rekonstrukcija, nadzidava ali dopolnjevanje obstoječega gradbenega fonda v smislu povečanja števila stanovanj) in izboljšanja stanovanjskega standarda.
Stanovanjska gradnja bo usmerjena predvsem v občinsko središče ter pomembnejša in druga lokalna središča. Tako bodo v strnjenih naseljih prosta zemljišča racionalno izkoriščena, ohranili pa bomo kmetijska zemljišča in naravno okolje. Upoštevaje izbrano disperzno poseljevanje občinskega prostora in demografsko predvidevanja za večja naselja v občini je zmogljivost površin za stanovanja prikazana v tabeli št. 1 RAZPOREDITEV ŠTEVILA PREBIVALCEV IN STANOVANJ V OBČINI na koncu poglavja 3. 1.
Iz tabele št. 1 je razvidno, da se bo gradilo največ stanovanj v občinskem središču in pomembnejših lokalnih središč. Podatki o prostih površinah znotraj meja ureditvenih območij naselij kažejo na to, da je razpoložljivega prostora za stanovanjsko gradnjo kljub zmanjšanju le-tega zaradi varovanja kvalitetnih kmetijskih zemljišč (I. območje), vsaj za to dolgoročno obdobje (15 let) dovolj. Kljub temu pa bomo zaradi racionalnejše izrabe komunalno opremljenih zemljišč s strokovnimi podlagami preverili meje ureditvenih območij naselij.
Za morebitna večja odstopanja od nakazane projekcije poselitve oziroma stanovanjske izgradnje razpolaga občina še z rezervnimi, za kmetijstvo manj pomembnimi zemljišči na severozahodnem predelu Slovenske Bistrice, na nagnjenih zemljiščih v Oplotnici in mokrih tleh v Pragerskem (ca 32 ha). S primerno pripravo tal in ustrezno zazidavo bi bilo možno zgraditi približno 600 stanovanj. Poleg teh površin je že v obstoječih naseljih možno pridobiti še več površin za stanovanja z racionalnejšo izrabo že pozidanih zemljišč (prenova in rekonstrukcija v Slovenski Bistrici, Pragerskem in Poljčanah – ca 14 ha).
Posamezne delovne organizacije imajo na obstoječih lokacijah še prostora za manjše širitve in dopolnitve, nove pa bomo usmerjali v industrijsko cono Laporje in druga območja za industrijo v Oplotnici, Sp. Polskavi in na Pragerskem. Pri razporejanju proizvodnih dejavnosti bomo v največji možni meri sprejemali rešitve za varovanje okolja pred škodljivimi vplivi industrije.
Razporeditev prebivalcev in funkcij naselij glede na oskrbne in storitvene ter proizvodne dejavnosti je razvidna iz karte št. 1: ZASNOVA URBANEGA OMREŽJA.
Skrbno z opredelitvijo razporeditve dejavnosti in opredelitvijo naselij bo usklajen tudi razvoj infrastrukturnih sistemov. Ta bo potekal skladno s prenovo in gradnjo stanovanjskih in proizvodnih območij. Razvoj cestno-prometne mreže bo potekal usklajeno z razvojem drugih dejavnosti.
Za razbremenitev mestnega jedra Slovenske Bistrice bomo zgradili novo cestno povezavo od Impola do avtoceste in novi priključek mesta na avtocesto. Za ta poseg je potrebna študija možnosti izvedbe in ekonomske upravičenosti. Možnosti preusmeritve prometa iz mestnega jedra na obrobje bomo variantno obdelali v nalogi, ki jo opredeljujemo kot organizacijsko nalogo. Regionalne ceste sodijo v pristojnost Ministrstva za promet in zveze R Slovenije, zato bomo rekonstrukcije in modernizacije teh cest reševali v okviru njihovega plana. Prizadevali si bomo, da bo R Slovenija vključila v svoje plane naslednje aktivnosti:
– predstavitev trase R – 338 na odseku med Zg. in Sp. Brežnico, kjer poteka sedaj dvojno nivojsko križanje z železniško progo,
– rekonstruiranje 5 km regionalnih cest na odsekih Slovenska Bistrica-Pragersko in 13 km na odsekih Slovenska Bistrica-Poljčane,
– ponovno kategorizacijo ceste Oplotnica-Cezlak-Pesek v regionalno,
– prestavitev trase magistralne ceste M 3-3 med Slovensko Bistrico in Ptujem.
Na področju železniškega prometa bomo dogradili in posodobili postajo Slovenska Bistrica za potrebe tovornega prometa.
V občini bomo sledili sodobnim tokovom na področju prenosa podatkov, PTT zvez in telegrafskega omrežja. Zaradi nujnosti po boljšem zadovoljevanju potreb po telefonskih storitvah in uvajanju novih vrst storitev bo treba povečati zmogljivost telefonskega omrežja ob sprotnem uvajanju sodobnih komunikacijskih in prenosnih sistemov.
Do leta 2000 zagotovili ca 45 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev v večjih naseljih, v pomembnejših lokalnih središčih za 80% gospodinjstev in v vsaki vasi vsaj en telefonski priključek.
Na področju elektrifikacije je v prihodnjem obdobju osnovna usmeritev postopno prehajanje oziroma nadomeščanje omrežja obratovalne napetosti 0,950 kV (1 kV) za 20 kV daljnovodi, s čimer bomo izboljšali stalnost dobave električne energije in ugodnejše napetostne razmere. Zgostili bomo tudi mrežo transformatorskih postaj 20/0.4 kV.
V Slovenski Bistrici bomo zgradili novo RTP in rekonstruirali daljnovod 2 x 110 kV proti Mariboru ter zgradili napajalni daljnovod 110 kV iz smeri Cirkovce. Plinovodno omrežje bomo širili za potrebe industrije (Impol, DO Steklo, Tovarna olja, Intes) in toplotne oskrbe mesta Slovenska Bistrica ter eventualno tudi druga naselja. S čim širšim krogom odjemalcev želimo omejiti porabo trdih in tekočih goriv ter na ta način zmanjšati onesnaževanje okolja.
Z vidika splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo za morebitne naravne katastrofe ali za primer vojne načrtovali ustrezne prostorske rešitve za postavitev začasnih bivalnih kompleksov na takšnih lokacijah in v takšnem obsegu, da ne bodo ovirale urbane zasnove naselij niti ne bodo povzročale trajno negativnih, predvsem ekoloških posledic. Načrtovanje takšnih kompleksov je vezano na že obstoječo ali predvideno izgradnjo komunalne infrastrukture.

Pri zasnovi namenske izrabe površin bomo dosledno upoštevali naravno primernost za posamezno dejavnost, ekološko zmogljivost prostora in racionalno izrabo površin.
Nove posege v prostor bomo načrtovali in izvajali tako, da ne bo ogroženo ekološko ravnovesje ali povzročene trajne škodljive posledice.
Spremembo namembnosti zemljišč bomo izvajali v skladu s sprejeto prostorsko plansko in izvedbeno dokumentacijo.
Na področju kmetijstva bomo izkoristili naravne danosti najboljših kmetijskih zemljišč; teh je 8.100 ha od ca 14.700 ha obdelovalnih površin. Hkrati z urejanjem vodnega režima bodo potekale hidromelioracije, s katerimi bomo za intenzivno kmetijsko proizvodnjo dodatno usposobili ca 2.525 ha zemljišč na območjih Polskave, Devine, Gaja, Sp. Ložnice, Oplotniškega polja, Vrhloge ter Lušečke vasi in Koritna, agromelioracije (ca 3.450 ha dodatno usposobljenih zemljišč) večinoma na hribovitih območjih Pohorja in Haloz ter komasacij (ca 2.330 dodatno usposobljenih zemljišč) na območjih Vrhloge-Trnovec, Dravinjske doline, Zg. Polskave, Sp. Ložnice, Sp. Polskave, Devine, Zg. Ložnice, Oplotniškega polja, Pragerskega in Gaja (že meliorirane ali za takšen poseg predvidene površine).
Za dolgoročno planiranje pridobivanja hrane bomo izdelali agrokarto.
Gozdovi zavzemajo površino 19.097 ha ali 52% občinskega prostora, od tega je z odlokom razglašenih gozdov posebnega pomena 244 ha. V izdelavi je strokovna podlaga za spremembo odloka.
Za varovanje gozdnih sestojev (dreves in podhrastja) ter gozdnih sadežev in živali bomo oblikovali tako imenovane cone miru (zaprt promet za motorna vozila) v najbolj občutljivih gozdnih predelih Areha, Hudega vrha, Črnega jezera, na Jesenkovem vrhu in na zahodnem območju Haloškega hribovja.
Zagotovitev zdrave pitne vode predstavlja enega osnovnih ciljev dolgoročnega obdobja.
Povezali bomo vodovodna omrežja na območju občine v skupni dolžini ca 20 km. Na ta način bo sklenjen krožni vod, ki bo omogočal izkoriščanje vseh vodnih virov v zasnovanem sistemu in povezavo v vodne sisteme regije (Ptuj-Slovenska Bistrica-Rogaška Slatina).
V prvi fazi bomo zagotovili izgradnjo vodovoda Kovača vas Devina-Šentrovec, rekonstrukcijo vodovodnega omrežja v Slovenski Bistrici in Oplotnici, izgradnjo 500 m3 vodohrana z napajalnim cevovodom v Oplotnico ter zaključili izgradnjo vodooskrbnega sistema Ložnica-Dravinja-Polskava in Slovenska Bistrica-Laporje s pripadajočimi objekti.
Za povečanje zmogljivosti vodovodnih sistemov bomo v bodoče izkoriščali vodne vire na Pohorju. Iz zgornjega toka Bistrice bomo zajemali TUDI PITNO VODO (50 l/s).
Prioritetno bomo izboljšali kakovostni razred Bistrice (kanal), ki je najbolj onesnažen (Impol, Tovarna olja, Steklo, KK TOZD Mesnina).
Osnovno odvodnjo bomo zagotavljali z regulacijami vodotokov in izgradnjo akumulacij, vzporedno s tem pa tudi osuševali mokrotna zemljišča. Hidromelioracije bomo izvedli na ca 2.525 ha zemljišč poplavnih območjih rek in potokov.
Regulirali bomo reko Dravinjo in del Novega grabna do akumulacije Medvedce; to akumulacijo bomo tudi izvedli, poleg nje pa še akumulacije na Devini med Slovensko Bistrico in Klopcami (I. etapa) ter na Licenci in Dravinji (II. etapa).
Izkoriščanje najpomembnejšega mineralnega nahajališča gline v Pragerskem je možno povečati od sedanjih 2 ha in 28 ha. Po eksploataciji bo del jame namenjen za centralno komunalno deponijo, v končni fazi pa bodo površine znova kmetijske.
Za širitev kamnoloma čezlakit na Cezlaku so potrebne še geološke raziskave, za eksploatacijo pa je v tem obdobju na površini 3,5 ha še dovolj zalog.
Območja drugih rudnin (dolomit, gradbeni kamen, gramoz, tonalit in lomljenec) obsegajo 28 ha površin, za nekatera od navedenih bodo potrebne geološke raziskave.
Geološke raziskave ter analize so potrebne tudi za morebitna nahajališča nafte in plina na skrajnem vzhodnem delu občine.
Na področju naravne in kulturne dediščine so določena območja in objekti naravne in kulturne dediščine, območja varovanja s planskimi usmeritvami ter območja in objekti, za katera bodo pripravljeni ustrezni odloki. Grafični prikaz naštetih območij je na karti št. 7 zasnova varstva naravne in kulturne dediščine.
Za vsakdanjo aktivno rekreacijo so opredeljene površine v mestu in večjih naseljih ter njihovi neposredni okolici. Izdelali bomo načrt za izrabo izrednih naravnih danosti gradu Štatenberg z okolico za turizem, rekreacijo in oddih. Tudi naravne danosti Pohorja nudijo ugodne pogoje za intenzivno turistično in rekreacijsko izrabo prostora. Te možnosti bomo izkoristili z realizacijo načrta za ureditev združenih rekreacijskih centrov Trije kralji in Rogla – Lovrenc na Pohorju-Areh za kar bo potrebno:
– zgradili oziroma rekonstruirali cestno omrežje Lovrenc-Rogla,
– dograditi infrastrukturno omrežje in objekte tudi za potrebe poletne rekreacije.
Poleg gradnje turističnih centrov bo zanimiva tudi ponudba kmečkega turizma, ki ga bomo kot dejavnost vzpodbujali, saj posredno prispeva k ohranitvi in poživitvi hribovskega sveta.
Na območju Slovenske Bistrice s širšo okolico zaznavamo III: stopnjo onesnaženosti zraka, medtem ko je zrak na območju Pragerskega in Poljčan z okolico za stopnjo manj onesnažen. S pravilno razmestitvijo načrtovanih dejavnosti v prostoru, z daljinskim ogrevanjem, s čistimi gorivi, z ustrezno ureditvijo prometnega omrežja in naprav za čiščenje dimnih plinov bomo dosegli izboljšanje kakovosti zraka.
Reka Bistrica sodi po stopnji onesnaženosti med vodotoke, ki so potrebni sanacije. Tudi Polskava, Dravinja in spodnji tok Ložnice so onesnažene (II. – III. in IV. stopnja onesnaženosti).
Prehod onesnaženosti vodotokov v višji kakovostni razred bomo dosegli s čiščenjem odpadnih in tehnoloških vod. V preteklosti je vodooskrba močno zaostajala za intenzivno stanovanjsko in industrijsko gradnjo. V tem obdobju bomo izvedli gradnjo primarnih kanalizacijskih vodov v Slovenski Bistrici, Pragerskem, Oplotnici in Poljčanah ter gradnjo kolektorja in biološke čistilne naprave za Slovensko Bistrico. Ukrepe v industriji, ki pomenijo predčiščenje, spremembo tehnologij pa tudi gradnjo industrijskih čistilnih naprav, bodo izvajali vsi industrijski onesnaževalci okolja (DO Impol, DO Steklo, Tovarna olja, Klavnica, Comet).
Odlaganje komunalnih odpadkov bo v občini dolgoročno rešeno z ureditvijo regionalnega odlagališča. Vsa druga odlagališča bomo sanirali.
Poselitev bomo usmerjali v ureditvena območja naselij. Pri tem so površine pomembnejših ureditvenih območij naselij naslednje:

-------------------------------
– Slovenska Bistrica   591,0 ha
– Zg. Polskava         149,8 ha
– Oplotnica             77,2 ha
– Pragersko            124,0 ha
– Poljčane             186,3 ha
– Makole                13,5 ha
-------------------------------

Namensko rabo znotraj ureditvenega območja naselja Slovenska Bistrica in pomembnejših lokalnih središč bomo določili z urbanistično zasnovo. Za druga naselja bomo namensko rabo določili v prostorskih izvedbenih aktih.
Izven ureditvenih območij naselij bomo poselitev dovoljevali le izjemoma in v primerih določenih z zakonom o urejanju prostora (6. člen, ki pravi:... namensko rabo je možno spremeniti le, če za to obstajajo širši družbeni interesi...), z zakonom o kmetijskih zemljiščih (11. člen, ki pravi:... v srednjeročnem družbenem planu občine se lahko izjemoma določi, da se I. območja kmetijskih zemljišč namenijo za nekmetijsko rabo, če ni mogoče uporabiti manj primernih zemljišč in če gre za gradnjo objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji (stanovanjske hiše, hlevi, silosi, strojne lope ipd....) in v skladu z razvrstitvijo kmetijskih zemljišč v občini (iz leta 1988).
V dolgoročnem planu opredeljujemo infrastrukturna omrežja, objekte in naprave kot povezave oziroma v zasnovi. Natančne lokacije bo mogoče določiti na podlagi idejnih projektov in usklajevanja med različnimi uporabniki prostora v srednjeročnem planu občine. Pri tem bomo za usklajevanje v srednjeročnem planu upoštevali cilje, načela in usmeritve iz dolgoročnega plana.

+-----------------------+---------------------------------------------------+
|Področje               |Obvezno izhodišče                                  |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|Kmetijstvo             |I. območje kmetijskih zemljišč                     |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|Gozdarstvo             |Varovalni gozdovi                                  |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|Vodno gospodarstvo     |Območja najožjih varstvenih pasov                  |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|                       |pomembnejših zajetij in črpališč vode              |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|                       |Zasnova razmestitve večnamenskih zadrževalnikov in |
|                       |akumulacij                                         |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|                       |Zasnova razmestitve čistilnih naprav za odpadne    |
|                       |vode z zmogljivostjo                               |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|                       |nad 10.000 E                                       |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|Rudarstvo              |Območja pomembnejših rudnin                        |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|Naravna in kulturna    |Območja regijskih in krajinskih parkov             |
|dediščina              |                                                   |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|                       |Varstvena območja pomembnejših kulturnih           |
|                       |spomenikov                                         |
+---------------------------------------------------------------------------+
|                                                                           |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|Promet                 |Zasnova omrežja magistralnih in regionalnih cest   |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|                       |Zasnova omrežja glavnih železniških prog           |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|Energetika             |Zasnova prenosnega omrežja 110 kV, 220 kV in 400 kV|
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|                       |Zasnova razmestitve magistralnih plinovodov        |
+-----------------------+---------------------------------------------------+

Za pripravo srednjeročnih planov občine bomo kot obvezna izhodišča upoštevali vsa prej našteta republiška izhodišča in poleg teh še dodatna obvezna izhodišča:

+-----------------------+---------------------------------------------------+
|Področje               |Obvezno izhodišče                                  |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|Gozdarstvo             |Območja gozdov s posebnim namenom                  |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|Vodno gospodarstvo     |Območja pomembnejših podtalnic                     |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|                       |Območja lokalnih vodnih virov in zajetij           |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|                       |Prednostno območje zagotavljanja pitne vode        |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|                       |Zasnova omrežja primarnih vodovodov                |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|                       |Zasnova razmestitve skupnih čistilnih naprav za    |
|                       |odpadne vode z zmogljivostjo pod 10.000 E          |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|Naravna in kulturna    |Pomembnejši posamezni objekti in manjša območja    |
|dediščina              |kulturne in naravne dediščine                      |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|Sanacija               |Območja saniranja onesnaženosti zraka              |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|naravnih virov         |(II. stopnja)                                      |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|                       |Območja oziroma odseki vodotokov potrebnih         |
|                       |sanacije (Ložnica, Dravinja)                       |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|Poselitev              |Ureditvena območja naselij                         |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|                       |Središče občinskega pomena                         |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|                       |Omrežje pomembnejših lokalnih središč              |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|Promet                 |Zasnova omrežja pomembnejših lokalnih cest         |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|Energetika             |Zasnova prenosnega omrežja 20 kV in 35 kV          |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|                       |Zasnova razmestitve večjih razdelilnih             |
|                       |transformatorskih postaj                           |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|                       |Zasnova razmestitve hidroelektrarn do 10 MW        |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|Odlagališča            |Območje centralnega odlagališča odpadkov           |
+-----------------------+---------------------------------------------------+
|Rudarstvo              |Območja drugih rudnin                              |
+-----------------------+---------------------------------------------------+

V primeru odstopanj od obveznih izhodišč je treba spremeniti dolgoročni plan po postopku določenem za njegov sprejem.
Dolgoročni plan občine Slovenska Bistrica prevzema obvezna izhodišča dolgoročnega plana R Slovenije, razen v poglavju o I. območju kmetijskih zemljišč. Zaradi širšega družbenega interesa v nekaterih primerih izjemoma posegamo na I. območje kmetijskih zemljišč.

Urbanistična zasnova določa za ureditev območja pomembnejših naselij planske usmeritve za razvoj dejavnosti v naselju in za njihovo prostorsko organizacijo, ter podrobnejšo zasnovo namenske rabe prostora v naselju.
V ta namen:
– podaja dolgoročno zasnovo ter vsebinsko in časovno členitev ureditev glavnih prostorskih struktur;
– opredeljuje in utemeljuje naloge na področju urejanja naselij za potrebe srednjeročnih planskih aktov;
– določa osnove za pripravo prostorskih izvedbenih aktov oziroma pogoje za posege v prostor v ureditvenem območju naselja;
– je podlaga za dolgoročno in načrtno pridobivanje ter urejanje stavbnih zemljišč.
Urbanistično zasnovo bomo pripravili za Slovensko Bistrico, Pragersko, Poljčane, Oplotnico, Zg. Polskavo in Makole.

Podlaga za uresničevanje dolgoročnega plana občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986-2000 bodo družbeni plani in letni planski akti občine Slovenska Bistrica ter drugih subjektov planiranja.
Le ti bodo izhajali iz vsebinskih usmeritev tega dolgoročnega plana in bodo konkretizirali dolgoročne razvojne cilje in naloge za posamezno obdobje do leta 2000. Sprejemali bomo take ukrepe, ki bodo omogočili uresničevanje zastavljenih ciljev, v posameznih prostorskih izvedbenih aktih pa bomo natančnejše določili merila, načela in pogoje za urejanje posameznih območij.

Načine urejanja naselij in območij s prostorskimi izvedbenimi akti določamo na naslednjih izhodiščih:
– z ustreznimi prostorskimi izvedbenimi akti je pogrebno pokriti celotno območje občine – tudi zunaj ureditvenih območij naselij;
– s prostorskimi izvedbenimi akti je potrebno usmerjati razvoj vseh naselij; vrsto izvedbenega akta za posamezno naselje določa njegov položaj v omrežju naselij ter njegov dosežen in planiran razvoj;
– poleg graditev urejamo s prostorskimi izvedbenimi akti tudi druge posege v prostor, ki niso graditev, vendar pomenijo večjo začasno ali trajno spremembo prostora ali njegove namenske rabe.
Določanje načinov urejanja naselij in območij s prostorskimi izvedbenimi akti temelji na naslednjih kriterijih:
– zazidalni načrti se pripravijo za večja območja novogradenj s prevlado ene dejavnosti ali prepletanjem osnovne dejavnosti z več drugimi ter za specifične objekte in ureditve (zahtevni javni objekti ali skupine manj zahtevnih javnih objektov) v ureditvenih območjih naselij, za industrijska in turistična območja pa tudi zunaj ureditvenih območij naselij;
– ureditveni načrti se pripravijo za:
• območja prenove, dopolnilne gradnje in komunalne sanacije v mestu
• za ureditvena območja naselij in turistična območja s predvideno dopolnilno gradnjo, obnavljanjem in vzdrževanjem obstoječe gradbene strukture ter komunalnimi in prometnimi ureditvami, ki jih je potrebno urediti kot celoto
• za posege v prostor, ki niso graditev, vendar povzročijo trajno ali začasno spremembo namenske rabe prostora (zelene in rekreacijske površine, območja melioracij, glinokopi, peskolomi, kamnolomi, odlagališča odpadkov, pokopališča ipd.),
– lokacijski načrti se izdelajo za posamezne infrastrukturne objekte in naprave
– prostorski ureditveni pogoji se izdelajo za:
• ureditvena območja naselij brez večjih razvojnih potreb v prostorsko zaokroženih območjih ter večje prostorske celote izven ureditvenih območij naselij, za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov,
• območja z že realiziranimi prostorskimi izvedbenimi načrti
• območja in naselja, za katera prostorski izvedbeni načrti ne bodo v prvi fazi.
Načini urejanja posameznih naselij in območij so razvidni iz karte "Usmeritve glede načinov urejanja naselij in območij s prostorskimi izvedbenimi akti." (karta št. 9).

V primeru spremenjenih družbenoekonomskih pogojev gospodarjenja, ko bo izvajanje ciljev in nalog iz dolgoročnega plana nemogoče ali neprimerno, ali ko bo ugotovljen bistven razkorak med zastavljenimi cilji in stvarnim razvojem, bomo pristopili k spremembam dolgoročnega plana oziroma k uskladitvam s potrebami družbenega trenutka.
Merila oziroma kriteriji, ki zahtevajo spremembo dolgoročnega plana, so odstopanja od obveznih izhodišč, navedenih v točki 4. Vse druge spremembe, ki ne posegajo v republiški ali obvezna izhodišča, bomo urejali s srednjeročnimi družbenimi plani. Prav tako bomo s srednjeročnimi družbenimi plani urejali tudi panoge na I. območje kmetijskih zemljišč, vendar le tiste, ki jih omogoča 11. člen zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86).
Pobudo za spremembo, dopolnitev ali uskladitev dolgoročnega plana občine da izvršni svet občine ali ustrezni republiški organ.
Postopek za spremembe, dopolnitve ali uskaditve določa zakon.

Na osnovi sprejetih izhodišč in usmeritev dolgoročnega razvoja bomo pristopili k izdelavi dodatnih študij, analiz in raziskav na posameznih področjih.
– Do leta 1992 bomo pripravili urbanistično zasnovo za Slovensko Bistrico, Pragersko, Poljčane, Oplotnico, Zg. Polskavo in Makole.
Ob pripravi dolgoročnega plana smo ugotovili pomanjkljivosti pri podatkih oziroma evidencah na več področjih, zato si za dopolnitev dolgoročnega plana zadajamo naslednje organizacijske naloge:
– usmerjene poselitve in zagotavljanje skladne namenske rabe prostora za kar bomo pripraviti potrebne strokovne podlage za prostorske izvedbene akte, ter s posebno študijo definirali merila in ukrepe za dosego zastavljenih ciljev ter tudi odstopanj;
– izdelali bomo kataster ekoloških dogajanj v prostoru in onesnaževalcev okolja. Pripravili bomo sanacijski program in etapnost izvajanja sanacij;
– pripravili bomo strokovne osnove za dolgoročno preskrbo s pitno vodo iz vodnih virov Pohorja ter njihovo varovanje. Evidentirali bomo vse zajete in nezajete vodne vire ter pripravili odloke za varovanje;
– za objekte in območja naravne in kulturne dediščine bomo pripravili odloke za normativno zavarovanje;
– v zvezi z reševanjem energetske problematike bomo izdelali študijo za racionalnejšo izrabo energetskih virov novih virov. Proučili bomo možnost izgradnje hidroelektrarn do 10 MW (z ozirom na omejitve naravnega parka Pohorje);
– izdelali bomo študijo o možnosti ureditve odlagališča za vso regijo;
– izdelali bomo študijo o možnosti in ekonomske upravičenosti izgradnje dodatne vstopne rampe na avtocesto;
– pripravili bomo odlok o zaščitenih kmetijah;
– izdelali bomo študijo o možnosti preusmeritve prometa iz mestnega jedra na obrobje mesta;
– izdelali bomo načrt zavarovanja hudourniških dolin pred poplavami;
– izdelali bomo razvojne programe demografsko in drugače ogroženih področij.

Za usmerjanje skladnega dolgoročnega razvoja občine v odnosu do sosednjih občin in položaja v regiji navajamo naslednje naloge po področjih:
– delitev funkcij, ki jih ima omrežje naselij
– varstvo in razvoj kmetijstva ter kmetijskih površin
– varstvo, opazovanje in reševanje poškodovanih gozdov
– oskrba z vodo (voda iz ptujske občine, voda za občino Slovenske Konjice)
– infrastrukturno omrežje (energetsko, promet in zveze)
– odlagališče komunalnih in posebnih odpadkov
– območja za razvoj turizma in rekreacije (Pohorje)
– varovanje okolja pred onesnaženjem (vodotoki, vodni viri, zrak).

Dolgoročne cilje razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo uresničevali s povečanjem učinkovitosti, mobilnosti in celovitosti obrambne in samozaščitne sposobnosti in odpornosti družbe za preprečevanje in obvladovanje vseh vrst družbeno škodljivih pojavov v miru, učinkovitem delovanju v primeru naravnih in drugih nesreč tako v morebitnih izrednih razmerah kot v vojni.
Gospodarstvo in družbene dejavnosti je treba še naprej razvijati in usposabljati v skladu s potrebami po krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, zato bomo ukrenili vse potrebno za njihovo usposabljanje za hiter prehod na delo in delovanje v vseh razmerah in oblikah agresije. Zato je treba pri zasnovi in uresničevanju družbenoekonomskega razvoja med drugim uporabljati tudi obrambnozaščitna merila, predvsem pri razvoju infrastrukture, bazične industrije, strojne industrije, proizvodnje hrane, prometa in predelovalne industrije, ki proizvajajo proizvode posebnega pomena za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Ob upoštevanju kadrovskih, prostorskih in materialnih možnosti bomo zagotovili usklajen razvoj obrambnih in samozaščitnih sil, zlasti teritorialne obrambe, narodne zaščite, civilne zaščite, sistema za opazovanje in obveščanje ter sistema upravnih zvez za uresničevanje zahtevnejših nalog obrambe, varnosti in zaščite.
Teritorialno obrambo Republike Slovenije bomo razvijali z upoštevanjem značilnosti njene vloge in funkcije v celotnem obrambnosamozaščitnem sistemu in potreb sodobne doktrine in prakse oboroženega boja in obenem zagotovili njeno tehnično opremljanje, usposobljenost in mobilnost. Z načrtnim uveljavljanjem in krepitvijo narodne zaščite kot najširše organizirane oblike obrambnega in samozaščitnega delovanja bomo v skladu z razvojem teritorialne obrambe povečali skupno samozaščitno in obrambno moč ter povečali prostorske sposobnosti za vodenje oboroženega splošnega ljudskega odpora tudi v najtežjih razmerah dolgotrajne vojne. Z organizacijskimi in kadrovskimi ukrepi bomo povečevali učinkovitost civilne zaščite in njeno usklajenost s potrebami temeljnih delovnih in življenjskih okolij. Poudarek bomo še naprej dajali zagotavljanju pogojev in priprav za izvajanje najpomembnejših ukrepov civilne zaščite, vključno z nadaljnjim izpopolnjevanjem zakloniščne politike.

Sestavni del dolgoročnega plana sta kartografski del plana in kartografska dokumentacija.
10.1. Kartografski del plana predstavljajo tematske karte v merilu 1:25.000, na njih pa je grafično predstavljena vsebina, ki jo obravnava tekst. Navedbe v tekstu in prikazi na kartah se dopolnjujejo.
Vsebine posameznih tematskih prikazov so smiselno združene. Zaradi lažjega, hitrejšega in uspešnega odpravljanja preprek pri pripravljanju in izvajanju zasnov, so v strategijo izvedbe uvedene etape. Etapnost posegov pomeni zaporednost posameznih nalog za uresničitev sprejete zasnove in vrste aktivnosti.
V kartografski del sodijo tudi temeljne topografske karte v merilu 1: 5000, na katerih so prikazana vsa naselja v občini, ki so v planu (karta št. 2) opredeljena kot ureditvena območja naselij, hkrati pa so prikazana tudi druga ureditvena območja in sicer: območja za turizem, industrijo in počitniška naselja. Namen teh prikazov je, da se nedvomno prikaže ureditveno območje nekega naselja in njegova širitev, predvidena v obdobju do leta 2000. Vse širitve, ki so prikazane, so utemeljene na podlagi ugotovitev iz strokovnih podlag, izdelanih ob pripravah na dolgoročni plan občine za obdobje 1986-2000 in na podlagi naslednjih zakonov: zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86).
Posegi oziroma širitve so usklajeni tudi v smislu poglavja 3.4.24. iz dolgoročnega plana SRS za obdobje 1986 – 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86 in Uradni list SRS, št. 12/89 -spremembe in dopolnitve), ki ga pri usklajevanju navzkrižnih interesov v prostoru občina obvezno mora upoštevati.
Vsebina kartografskega dela plana:
1. Zasnova urbanega omrežja
2. Zasnova rabe prostora
3. Zasnova prometnega omrežja
4. Zasnova energetskega omrežja
5. Zasnova vodnih virov in oskrbe z vodo ter zasnova kanalizacijskega omrežja
6. Zasnova regulacij vodotokov in zasnova območij za agrarne operacije
7. Zasnova varstva naravne in kulturne dediščine
8. Zasnova ohranjanja in izboljšanja kakovosti naravnih virov
9. Usmeritve za načine urejanja naselij in območij s prostorskimi izvedbenimi akti
10. Ureditvena območja naselij, druga ureditvena območja in njihove širitve
10.2. Kartografska dokumentacija je predstavljena na preglednih katastrskih načrtih v merilu 1: 5000.
Na njih so prikazane opredelitve glede namenske rabe zemljišč in sicer: zemljišča, ki so temelj proizvodnje hrane v Republiki Sloveniji (zemljišča, trajno namenjena kmetijski proizvodnji), gozdovi s posebnim namenom ter območje za pridobivanje rudnin.
V kartografski dokumentaciji so poleg navedene obvezne vsebine prikazane še druge opredelitve glede namenske rabe zemljišč in sicer: drugo območje kmetijskih zemljišč, lesnopredelovalni gozdovi, ureditvena območja naselij, stavbna zemljišča razpršene gradnje in območja počitniških naselij. Ta vsebina je dodatno prikazana zaradi boljše preglednosti glede namenske rabe zemljišč.
Vsi prikazi se nanašajo na stanje leta 1988.

1. Tabelični pregled – seznam
2. Obrazložitev

Zap. Naziv ureditvenega
št.  območja
1.   Turistično območje Pesek
2.   Turistično območje Areh
3.   Turistično območje Trije kralji
4.   Turistično območje Štatenberg
5.   Turistično območje Levič
6.   Počitniško naselje Lukanja
7.   Počitniško naselje Ošelj
8.   Počitniško naselje Maisterhaus
9.   Naselje Slov. Bistrica – Kmetijsko indrustr. cona Laporje
10.  Naselje Oplotnica – industrij, cona
11.  Naselje Pragersko – kmetij. industr. cona
12.  Naselje Pragersko – stan. naselje
13.  Naselje Slov. Bistrica – rastlinjak
14.  Naselje SI. Bistrica – rastlinjak
15.  Naselje Polskava – Bencinski servis
16.  Črešnjevec – letališče zmaj.
17.  Rekonstrukcija ceste Poljčane-Zg. Poljčane
18.  Lušečka vas – kmetijski objekt (hlev)
A –  možnost širitve po zakonu o urejanju prostora (Uradni list SRS, št.
     18/84)
B –  možnost širitve po zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št.
     1/79 z dopolnitvami)

K točkam 1., 2., 3. in 4. v tabeli:
Našteta predvidena turistična območja ne segajo na I. območje kmetijskih zemljišč.
Turistično območje Pesek je že obstoječe, prav tako območje Areh in Trije kralji. S tem planom je območje določeno oziroma zaokroženo, natančne meje območja pa bo podajal srednjeročni plan.
Turistično območje Štatenberg je kot območje prikazano le tisto, kjer se bodo izvajali posegi. V območje pa bodo v bodoče segali tudi Štatenberški gozdovi in travniki ter njive, katerim se namenska raba ne bo spreminjala.
Celotno območje bo urejal ureditveni načrt, s katerim bo določena širša meja območja Štatenberg in predviden ustrezni varstveni režim za celotno območje.
K točki 5.:
Občina že dalj časa načrtuje manjše turistično naselje, kjer bi svoj oddih in rekreacijo preživljali starejši ljudje, mirna in lepa okolica kraja Levič je idealno območje za te namene. Naselje bi se oblikovno stapljalo z okolico, bližina kraja bi omogočila le minimalne posege na področju infrastrukture. V strokovni prostorski preveritvi so obdelani vsi vidiki poseganja v prostor, načelno soglasje pa je občina dobila tudi od sektorja za kmetijstvo v svoji občini.
Investitor bi predvidoma bil delno iz tujine, od koder bi prihajalo tudi del gostov. K točkam 6., 7. in 8.:
Opredelitev območij za počitniške hišice vnaša red v tovrstno poseganje v naravo. Delno na podlogi dosedanje koncentracije teh objektov na posameznih območjih in delno na podlagi predvidevanj o bodočih željah je občina določila ta območja zato, da prepreči stihijsko gradnjo kjerkoli na II. območju kmetijskih zemljišč (pritiski občanov so veliki). Zahteve po urejenih sistemih odvajanja fekalnih odplak so vedno večje, le te pa je lažje urejati v strnjenih naseljih.
Največje tako območje je območje počitniških hišic Ošelj, za katerega je danes značilna razpršenost počitniških objektov, počitniško naselje Lukanja je manjše že obstoječe počitniško naselje z možnostjo dodatnih objektov kot izpolnitev območja. Počitniško naselje Maisterhaus bo novo naselje, ki bo nastalo okrog obnovljene znane zgradbe imenovane Maisterhaus. V njej bo gostinski obrat, območje samo pa bo zanimivo tudi za izletniški turizem.
K točki 9.:
Območje kmetijske industrijske cone Laporje je že dalj časa planirano za to dejavnost, v tem smislu pa so potekale tudi aktivnosti v zvezi z urejanjem območja in dogovori o bodočih investicijskih namerah kmetijskih oziroma industrijskih organizacij. Pri izdelavi strokovne podlage za urbanistično zasnovo za naselje Slovenska Bistrica se je izkazalo, da v samem naselju ali v neposredni bližini, kar bi bilo z vidika komunalne urejenosti najbolj ustrezno, ni možnosti lociranja večjega industriji namenjenega kompleksa.
V Slovenski Bistrici je industrija precej razpršena (podedovano stanje), zaradi okoliške pozidave pa širitev območij, kjer industrija že stoji, ni mogoče širiti. Industrijskih obratov je v občini za doseganje želene stopnje razvoja premalo, zato predvideva ta dolgoročni plan nekaj območij za te namene.
Kmetijsko industrijska cona Laporje leži ob železniški progi v neposredni bližini železniške postaje. V njej pa bi bile locirane dejavnosti, ki so vezane na možnosti železniškega prevoza. Bližina naselja Slovenska Bistrica bo omogočila tej coni tudi vrsto drugih ugodnosti, ki jih naselje, ki je hkrati občinsko središče, nudi.
K točki 10.:
Industrijska cona v naselju Oplotnica je dolgoročno planirana na območju, kjer je planiran tudi melioracijski poseg. Obstoječi konflikt v rabi prostora do zaključka dopolnitev dolgoročnega plana ni bil razrešen, zato bo to naloga v analizi razvojnih možnosti za srednjeročni plan 1991 – 1995 oziroma v planu samem. Bližina Zreč kaže na območje kovaške industrije, ki ima tudi tukaj tradicijo. Že obstoječa dejavnost v okviru naselja nima možnosti širitve, še najugodnejše možnosti pa bi po rezultatih prostorske preveritve bile na prikazanem območju. Dejavnost bi se tukaj širila postopoma, do spremembe namembnosti pa bi se lahko nemoteno odvijala kmetijska dejavnost.
K točki 11.:
Območje za kmetijsko industrijsko cono Pragersko je bilo predvideno kot melioracijsko, vendar je kasnejša strokovna preveritev zavrnila ta poseg kot neumesten zaradi zelo pestre lastniške strukture. Območje, ki bi za melioracijo dejansko prišlo v poštev, je premajhno. V območju te industrijske cone je predvideno lociranje sušilnice za kmetijske pridelke in skladišč za žita ter repromaterial za kmetijsko mehanizacijo.
K točki 12.:
Širitev stanovanjskega naselja v Pragerskem je predvidena na II. območju kmetijskih zemljišč. Zahodno območje je že s treh strani obdano s stanovanjskimi objekti in je komunalno opremljeno, pri posegu v vzhodnem delu naselja, pa gre za zaokroževanje mej. Bližina obstoječega stanovanjskega območja in kvaliteta zemljišča izkazujeta, da je za širitev ta del obrobja naselja najprimernejši.
Druga naselja se ne širijo. Občina je pred kratkim dopolnila razvrstitev kmetijskih zemljišč. Ob izdelavi strokovnih podlag za razvrstitev se je izkazalo, da je v naseljih dovolj prostora za bodočo stanovanjsko gradnjo, v skladu s projekcijo prebivalstva do leta 2000.
K točki 13.:
Travnik leži ob tovarni IMPOL v Slovenski Bistrici in ga omejuje lokalna cesta in toplovodni razvod, ki poteka v blokovsko naselje.
Pri gradnji rastlinjaka na tej parceli izkoriščamo bližino toplovodnega sistema za ogrevanje, ugodno lego in infrastrukturne elemente.
K točki 14.:
Plantažni sadovnjak leži med hitro cesto in industrijsko cono Slovenske Bistrice.
V industrijski coni bomo gradili toplarno, ki bi dobavljala toplotno energijo za potrebe bodočega rastlinjaka.
K točki 15.:
Lokacija bodočega bencinskega servisa izkorišča ugodno lego na križišču magistralne ceste M I-I in lokalne ceste in predstavlja gravitacijsko območje več naselij. K točki 16.:
Območje, na katerem je predvidena zmajarska dejavnost (letališče zmajev) je sicer razvrščeno v I. območje kmetijskih zemljišč (izvedena je bila melioracija, kot poskus izpostavitve ustreznih razmer za kmetijsko proizvodnjo). Vendar je toksični vpliv industrijskih odplak na tem območju tako velik, da intenzivne kmetijske proizvodnje ni mogoče izvajati. Do vzpostavitve drugačnih razmer začasno namenjamo del tega območja, 8 ha, v letališče zmajev. Hkrati bomo nadaljevali z aktivnostmi za saniranje območja in za pridobitev teh površin ponovno v kmetijske namene (Novelacija raziskave o toksičnih vplivih industrijskih odplak na melioriranem področju v Slovenski Bistrici) oziroma za natančno določitev območja, ki zaradi toksičnih vplivov ne morejo biti več kmetijska.
K točki 17.:
Lokacija križišča ter delna prestavitev trase ceste Poljčane-Zg.Poljčane je del plana Republiške uprave za ceste, ki predvideva rekonstrukcijo cest R 337 in R 338, ki se križata.
K točki 18.:
V ureditvenem območju naselja Lušečka vas ni možno locirati predvidenega kmetijskega objekta. Na tem območju je lokacija primerna tudi z vidika uporabe zemljišč v kmetijske namene, saj je območje zamočvirjeno in brez vlaganja v izboljšanje kvalitete zemljišča za te namene neprimerno.
Tekstualni in grafični del plana se nahajata na Sekretariatu za varstvo okolja in urejanja prostora občine Slovenska Bistrica.