Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) in 4. člena statutarnega odloka o volitvah v zbore občinske skupščine in o njihovih pristojnostih (Uradni list SRS, št. 1/90 in 9/90) je Skupščina občine Cerknica na seji dne 16. 7. 1992 sprejela

S tem odlokom se sprejmejo Prostorski ureditveni pogoji za celotno območje občine Cerknica.

Prostorski ureditveni pogoji, skladno s planskimi usmeritvami in strokovnimi podlagami za prostorske izvedbene akte, določajo naslednja merila in pogoje:
I. Obseg meje in načine urejanja za celotna območje občine in za posamezna območja znotraj celote
II. Skupna merila in pogoje za posege v prostor
III. Merila in pogoji glede dopustnih posegov v prostor
A. Gradnja objektov
1. gradbena parcela in funkcionalno zemljišče
2. lega objektov
3. merila in pogoji glede urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
– stanovanjski objekti
– počitniški objekti
– pomožni objekti
– objekti in naprave oskrbne in storitvene dejavnosti ter proizvodne dejavnosti.
– kmetijski in gospodarski objekti
– gradnja objektov za drobno gospodarstvo
4. dograjevanje in prenavljanje objektov
5. vzdrževalna dela na obstoječih objektih
6. urejanje okolice in zelenih površin
7. začasni objekti
8. postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj in turističnih oznak
B. Prometno urejanje
C. Komunalno urejanje
D. Pogoji priključevanja in uporabe omrežja in naprav
E. Merila in pogoji za ostale posege, ki trajno spreminjajo prostor
F. Merila in pogoji za ohranjanje in razvijanje naravne in kulturne dediščine
G. Merila in pogoji za ostala območja varovanja
I. Merila in pogoji za urejanje prostora za obrambo in samozaščito

Sestavni del odloka je grafična priloga, ki obsega 82 listov PKN v merilu 1: 5000. Grafična priloga je sestavni del veljavnega družbenega plana občine Cerknica.

Prostorski ureditveni pogoji veljajo za celotno območje občine Cerknica. Izvzeta so območja, kjer so sprejeti prostorski izvedbeni akti.

1. Izven ureditvenih območij naselij so dopustne komunalne ureditve in adaptacije, dozidave, nadzidave ter vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
2. Izven ureditvenih območij naselij so dopustne novogradnje posamičnih objektov, ki so namenjeni izključno: kmetijski dejavnosti, turistični in športno rekreacijski dejavnosti, lovski dejavnosti ter drugi objekti in naprave posebnega družbenega pomena, ob upoštevanju meril in pogojev tega odloka.
3. Izven ureditvenih območij naselij so dopustni drugi posegi v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo namensko rabo, bivalne in delovne pogoje, ekološko ravnovesje v naravi ali krajinske značilnosti, pod pogojem, da ti posegi v prostor niso posebej opredeljeni v prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana in da zaradi pomembnosti ali vplivov na prostor ne zahtevajo izdelave prostorskega izvedbenega načrta, ob upoštevanju drugih meril in pogojev tega odloka.
4. S tem PUP se urejajo vsa ureditvena območja. Na območjih, kjer je z dolgoročnim ali srednjeročnim planom občine predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta, niso dovoljene novogradnje objektov, razen v zvezi s komunalnim urejanjem. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela in ostali posegi, ki ne ovirajo realizacije predvidenega izvedbenega načrta.

1. V ureditvenih območjih naselij: Pikovnik, Kržišče, Beč, Dobec, Kožljek, Bezuljak, Zibovnik, Stražišče, Dolenje Otave, Selšček, Topol pri Begunjah, Župeno, Zala, Čohovo, Osredek, Gorenje Otave, Koščake, Kranjce, Gora, Reparje, Bečaje, Hribljane, Hruškarje, Rudolfovo, Žilce, Jeršice, Štrukljeva vas, Pirmane, Korošce, Lešnjake, Zahrib, Ravne, Tavžlje, Ščurkovo, Polšeče, Zavrh, Otonica, Ponikve, Krušče, Podslivnica, Mahneti, Milava, Kremenca, Malni, Slugovo, Lovranovo, Jeršanovo, Hribarjevo, Rožanče, Sleme, Zales, Bočkovo, Ograda, Šivče,
Hiteno, Mramorovo pri Pajkovem, Andrejce, Gradiško. Lepi vrh, Štorovo, Ravnik, Škufče, Škrabče, Radlek, Ulaka, Studeno na Blokah, Glina, Zakraj, Studenec na Blokah, Runarsko, Ravne na Blokah, Benete, Metulje, Brezje, Podlož, Knežja njiva, Dolnje Poljane, Babno polje, Klance, Ivanje selo, Bločice, Bloška polica, Martinjak, Nemška vas, Kramplje, Krajič, Lahovo, Strmca, Mramorovo pri Lužarjih, Godičevo, Veliki vrh, Hudi vrh, Topol, Dolenje Jezero, Otok, Laze pri Gornjem jezeru, Žerovnica, Dane, Podcerkev, Nadlesk, Viševek, Vrhnika pri Ložu, Markovec, Smarata. Kozarišče, Iga vas, Podgora pri Ložu, Pudob, Vrh ter v ureditvenih conah naselij s predvidenimi urbanističnimi zasnovami in v ureditvenih območjih naselij, za dele katerih so predvideni prostorski izvedbeni načrti; v ureditvenih conah, za katere ni predvidena izdelava PIN načrtov, oziroma so ti že realizirani; so dopustne komunalne ureditve, novogradnje, adaptacije, dozidave ali nadzidave, dopolnilne in nadomestne gradnje objektov oziroma naprav.
2. V ureditvenih območjih naselij – Grahovo, Unec, Begunje, Cerknica, Rakek, Nova vas, Stari trg – ki se urejajo z urbanističnimi zasnovami, so v ureditvenih conah, kjer je predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta, do sprejetja le-tega dopustne dozidave, nadzidave, prenavljanje, vzdrževanje obstoječih objektov in naprav ob upoštevanju drugih meril in pogojev tega odloka.
3. V ureditvenih območjih naselij (Cajnarje, Velike Bloke, Volčje, Lipsenj), kjer je za določene ureditvene cone predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta, so do sprejetja, le-tega dopustne dozidave, nadzidave, prenavljanje, vzdrževanje obstoječih objektov in naprav, ki ne ovirajo realizacije predvidenega izvedbenega načrta, ob upoštevanju drugih meril in pogojev tega odloka.
4. V ureditvenih območjih naselij: Grahovo, Unec, Begunje, Cerknica, Rakek, Nova vas, Stari trg, Goričica, Lipsenj, Gorenje Jezero, Volčje za ureditvena območja, kjer je prostorski izvedbeni akt že sprejet, a še ni izveden, veljajo za urejanje teh območij enaka določila kot v členu 6, 3. točka. Po realizaciji prostroskega izvedbenega akta se območje ureja v skladu z merili in pogoji tega odloka.

Graditev novih objektov je dovoljena v ureditvenih območjih naselij na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
Gradnja posameznih objektov, ki so namenjeni izključno
– kmetijski dejavnosti (stanovanjski in drugi objekti, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji, hlevi, skednji, silosi, kozolci, čebelnjaki...)
– turistični in športno rekreacijski dejavnosti (moteli, hoteli, gostišča, planinske koče, prostori za kampiranje, športna igrišča, kopališča, smučišča, ipd.),
– lovski dejavnosti (lovske koče, strelišča, preže)
– male hidroelektrarne
– drugih objektov in naprav posebnega javnega pomena, je možna izven stavbnih zemljišč ob upoštevanju drugih meril in pogojev tega odloka.
Gradnja počitniških objektov je možna samo v območjih, ki so z veljavnim družbenim planom določena za ta namen.

Vrste gradnje na stavbnih zemljiščih, ki jih urejajo določila tega PUP-a Gradnja:
– stanovanjskih objektov
gradnja gospodarskih objektov in hlevov (na zemljiščih, ki so dovolj velika in ob upoštevanju zadostnih odmikov od sosednjih objektov ter zadostne površine za dovoz in manipulacijo)
– gradnja počitniških objektov
– gradnja objektov za storitvene in oskrbne dejavnosti
– postavitev oziroma gradnja pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš
– urejanje odprtih površin (zelenice, otroška igrišča, pešpoti, ploščadi...
– postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak
– gradnja objektov in naprav za potrebe prometa, komunale in zvez
– gradnja objektov za potrebe SLO in DS
– vodnogospodarske ureditve
– gradnja manjših objektov, namenjenih proizvodnji, tehničnim servisom, komunalni dejavnosti ter objektov, ki so trajno namenjeni gradbeništvu je praviloma dovoljena le v naseljih določenih z družbenim planom, (pomembnejša lokalna središča in občinsko središče)
– gradnja za industrijo in proizvodno obrt je dovoljena na kompleksnih območjih predvidenih z družbenim planom
Pred izdajo lokacijskega dovoljenja je potrebno v okviru posebne strokovne presoje za znano dejavnost ugotoviti vplive na okolje.
Te dejavnosti morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo posamezna področja varovanja okolja.

1. Spremembe funkcije objektov so dopustne v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja. Ni dovoljeno vnašati novih dejavnosti, ki bi kakorkoli ogrožale sedanjo namembnost ter negativno vplivale na obstoječo funkcijo naselja.
2. Dopustne so spremembe funkcije objektov za potrebe razvoja naselja (osebne in storitvene dejavnosti) ob upoštevanju drugih meril in pogojev tega odloka.

Velikost gradbene parcele in funkcionalnega zemljišča mora biti prilagojena:
1. namembnosti objekta in njegovi velikosti ter velikosti gradbenih parcel v ureditvenem območju, konfiguraciji terena, lokaciji komunalnih vodov in drugim omejitvam rabe prostora.
2. urbanističnim zahtevam (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje),
3. sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje -proste površine, interventne poti).
Za objekte namenjene kmetijski proizvodnji, obrtni dejavnosti ipd. se velikost gradbene parcele določi glede na namembnost objektov, njihovo lego in medsebojno razporeditev ter ob upoštevanju potrebnih odmikov, možnosti kasnejšega širjenja in ustreznih odprtin za manipulacijo.

Pri določanju lege objektov je potrebno upoštevati pogoje:
– novi objekti (stanovanjski in drugi) morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani sanitarni in požarnovarstveni pogoji
– minimalni možni odmik od parcelne meje je 4 m,
– odmik od sosednje meje je lahko manjši od 4 m, če to onemogočajo terenski in drugi vplivi, vendar ne sme biti manjši od 2 m
– nadomestna gradnja objekta, ki je manj kot 2 m oddaljen od meje, je možna na to stran v istih gabaritih; sprememba namembnosti nadomestnih gradenj je možna, če se z njo bistveno ne spreminja pretežna funkcija območja
– večji odmik od meje je pogojen s sanitarnimi in požarnovarstvenimi pogoji
– odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z zakonom o cestah oziroma soglasjem njihovih upravljalcev. Izjemoma so odmiki manjši v naseljih, kjer novogradnja ali nadomestna gradnja sledi urbanistični zasnovi naselja ali pa je potrebno upoštevati pogoje varstva kulturne dediščine
– odmiki od komunalnih vodov in naprav morajo biti pri novih objektih v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste komunalnih naprav
– odmiki od vodotokov morajo biti v skladu s soglasjem upravljalca vodotokov.

Novogradnje, nadzidave, prizidave, pomožni in začasni objekti ter drugi posegi v prostor, morajo vzdrževati vzpostavljeno oblikovno identiteto in homogenost območja in se prilagajati okoliškim objektom in. ureditvam po:
– zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča
– odmiku od sosednjih objektov
– sestavi osnovnih gradbenih mas
– višini in gradbeni črti
– naklonu streh in smereh slemen
– razmerju fasad in njihovi orientaciji
– merilih in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat
– barvi in teksturi streh in fasad
– načinu ureditve odprtega prostora
– načinu izvedbe ograj in drugih posegih v prostor.

Kadar to zahtevajo potrebe po vzpostavitvi prostorske dominante ali po simbolnem prikazu razvejanosti funkcionalnosti novega objekta, so možna odstopanja od določil 12. člena.
Dopustnost izjem po tem členu ter podrobna merila in pogoje zanje se presodi v lokacijskem postopku, oziroma postopku izdaje odločbe o dovolitvi priglašenih del, kjer je potrebno sodelovanje pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

1. Stanovanjski objekti:
– tloris: pravilna podolgovata tlorisna zasnova, smer slemena vzporedna z daljšo stranico in pravokotna na smer glavne komunikacije v naselju.
Odstopanje od te zasnove je možno kjer to narekuje konfiguracija terena; ali prvotna zasnova naselja.
– etažnost: praviloma naj objekti obsegajo pritličje z izkoriščenim podstrešjem (višina kolenčnega zidu š,
20 m) ali pritličje in nadstropje (višina kolenčnega zidu 30 cm). Kjer to narekuje nagnjenost terena obsegajo objekti tudi klet.
V prvem primeru je kota pritličja največ 1,20 m nad koto raščenega terena; v drugem primeru pa največ 0,60 m nad koto raščenega terena.
– streha: praviloma simetrična dvokapnica z naklonom od 35 do 45 stopinj.
Osvetljevanje podstrešij je možno s frčadami in strešnimi okni.
Kritina naj bo v temno rdeči, temno rjavi ali temno sivi barvi; svetla kritina praviloma ni dovoljena. Zaključki streh s čopi so priporočljivi, kolikor je to značilnost sosednjih objektov.
– fasade: oblikovanje odprtin na fasadah in obdelava fasad naj se prilagaja sosednjim objektom. Okenske odprtine naj bodo praviloma vertikalno podolgovate z maksimalno širino odprtine 1,40 m. Združitev vrat in okna ni dovoljena.
2. Kmetijski in gospodarski objekti:
Ti objekti se lahko držijo stanovanjskega objekta, lahko pa so tudi prostostoječi. Bruto zazidane površine teh objektov skupaj s stanovanjskim objektom ne smejo presegati 40% napram 60% nepozidane površine.
Glede oblikovanja tlorisa, strehe, fasad in gabaritov veljajo ista določila kot za stanovanjske objekte. Pri večjih oziroma daljših gospodarskih objektih se kot dopolnilo fasad uporablja les, ki se uporablja tudi za optično členitev fasad. Za optično členitev fasad se naj uporabi tudi barva ali nakazani betonski pilastri.
Gradnja pokončnih silosov, katerih gabarit presega okoliški objekt ni dovoljena; priporočajo se koritasti silosi.
3. Počitniški objekti
Tloris: pravilna podolgovata zasnova. Razmerje med krajšo in daljšo stranico minimalno 3:4.
Višina: Gabarit objekta naj bo pritličje z izkoriščenim podstrešjem; maksimalna višina kolenčnega zidu 60 cm.
Višina pritličja nad raščenim terenom maksimalno 1,5m. Kjer to narekuje nagnjenost terena, še objekt podkleti.
Streha: simetrična dvokapnica z naklonom med 35 in 45 stopinjami
Kritina (bobrovci, cementni strešniki, eternit) naj bo temne barve. Za kritino se lahko uporabljajo skodlane deščice, lesene skodle ali slama. Valoviti salonit, salonitke ali poliestrske plošče za pokrivanje strehe niso dovoljene.
Osvetljevanje podstrešja je dovoljeno s frčadami in strešnimi okni.
Okna: pokončni pravokotniki. Tridelna okna ter združitev oken in vrat niso dovoljena za vhodna in garažna vrata.
Fasada: dovoljena je uporaba zglajenih ometov v kombinaciji z lesom in kamnom.
4. Pomožni objekti:
še grade kot prizidki k stanovanjskim objektom ali gospodarskim poslopjem ali pa kot samostojni objekti, ob upoštevanju maksimalno dovoljene pozidanosti parcele. Novi objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti, ob – upoštevanju pogojev za graditev novih objektov.
Garaže za osebne avtomobile s tlorisno površino do 15 m2 ter garaže za tovorna vozila oziroma kmetijske stroje s tlorisno površino do 30 m2 se obravnavajo kot pomožni objekti. V primerih, ko se objekt dograjuje, mora biti nagib strešine v istem naklonu kot pri osnovnem objektu.
Kritina naj bo enotne barve z obstoječim, novi objekt prizidek, ob upoštevanju pogojev za kritino stanovanjskih in gospodarskih objektov.
Garaža kot samostojni objekt: Višina: pritlični objekt, podstrešje ni izkoriščeno za bivanje, brez kolenčnega zidu.
Streha: enako kot za stanovanjske objekte. Kritina: enako kot za stanovanjske objekte.
5. Objekti oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter objekti namenjeni proizvodni dejavnosti
– tlorisna zasnova, višina prostorov in etažnost je prilagojena dejavnosti poslovnih prostorov z upoštevanjem ustreznih tehničnih predpisov ter vertikalnih gabaritov naselja oziroma višine sosednjih objektov in strukture uporabljenih materialov
– oblikovanje odprtin na fasadi sledi potrebam dejavnosti. Pri že obstoječih objektih je potrebno upoštevati horizontalno in vertikalno členitev objekta. Zahteva po večjih steklenih površinah se rešuje v nizu izložbenih oken z vmesnimi slopi, s tem da se ohranja sistem oken na ostalem delu stavbe
– nova vhodna odprtina naj bo postavljena v os fasadne členitve objekta kakor tudi vetrolov
– pri objektih postavljenih v uličnih gradbeni liniji ni dovoljeno postavljati na zunanji strani vetrolove, tudi nadstreški nad vhodi so lahko le minimalni
– novi vetrolovi naj se praviloma rešujejo znotraj poslovnih prostorov
– vetrolovi, ki nastopajo kot prizidki na zunanji strani naj bodo oblikovani v skladno arhitektonsko celoto s preostalo stavbo z objekti širše okolice
– za graditev objektov namenjenih proizvodni dejavnosti veljajo naslednji pogoji:
• višina objektov ne sme presegati dominant naselja
• objekti se oblikujejo v skladu s tehnološkimi zahtevami dejavnosti
• kritina ne sme biti svetle barve.
6. Pri oblikovanju objektov za opravljanje obrtnih storitev veljajo vsa prej navedena določila in še:
– tlorisne dimenzije se oblikujejo v skladu iz vrste dejavnosti; ostali elementi oblikovanja kot 1. t. 14. člena
– kolikor se dejavnost opravlja v stanovanjskem objektu, veljajo enaka načela oblikovanja.
7. Spremembo namembnosti za potrebe storitvene obrti je možna, če se zagotovijo normalni in varni dostopi, dovozi, potrebna parkirišča in ni motilnih vplivov na okolico.
8. Za vse objekte velja, da je treba uporabljati takšna gradiva, ki ne odstopajo od obdelav oziroma gradiv obstoječih objektov. Na uličnih zunanjščinah je treba uporabljati gradiva enake ali podobne strukture in teksture kot so obstoječa gradiva. Učinek naj bo podoben učinku historičnih gradiv.

Dograjujejo in prenavljajo se lahko vse vrste objektov, razen pomožnih objektov.
Dopolnilne gradnje objektov in prizidave so dovoljene do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidane v primerjavi s 60% nepozidane parcelne površine.
Za oblikovanje objektov, ki se dograjujejo in prenavljajo, veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje.
Nadzidave objektov so možne v obsegu meril in pogojev za graditev novih objektov.
Dograjevanje in prenavljanje objektov, za katera veljajo pogoji varovanja dediščine ali so v območjih, ki so opredeljena kot kulturna dediščina, se načrtuje in izvaja s sodelovanjem pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Pri vzdrževanju objektov velja:
– načeloma je potrebno upoštevati vsa prej navedena merila in pogoje glede oblikovanja objektov
– ohranjati prvotne elemente pri členitvi fasad (zglajen omet, obdelan kamen, barve ter likovne elemente)
– pri obnavljanju in zamenjavi kritine na objektih veljajo enaki pogoji kot za novogradnje.

Ureditev zunanjih površin mora zagotoviti oblikovano povezavo objekta z okoljem. Zemljišče se zaželeni z avtohtonim zelenjem. Odprte površine, ki imajo javen značaj in soustvarjajo ambientalno podobo širšega območja naj bodo urejene enotno.
Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin do maksimalne višine 1 m oziroma so terasasti z vmesno zasaditvijo. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali.
Ograjo okrog funkcionalnega zemljišča je možno postaviti kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nezaželenimi vplivi okolice, zavarovanje območja pred nevarnimi vplivi za ljudi in živali ter preprečevanje nedovoljenih prečkanj območij.
– Ograje ne smejo biti višje od 1 m. Za izvedbo ograje se žična mreža lahko uporabi samo v kombinaciji z intenzivno ozelenitvijo.
– Ograjevanje parcel izven strnjeno pozidanih območij ni dopustno.
– Ograjevanje parcel ne sme ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti.

Začasni objekti in naprave so objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi in prireditvam, proslavam in podobno. Po preteku tega časa se objekti odstranijo. Ti objekti s svojo gradbeno izvedbo in komunalno opremljenostjo ne spreminjajo namenske rabe zemljišča in je po njihovi odstranitvi možno vzpostaviti prvotno namensko rabo.
8. Postavitev kioskov, večjih reklamnih znamenj in turističnih oznak

Kioski, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spominska obeležja naj bodo postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor, na posameznih območjih morajo biti oblikovana enotno, ne smejo biti motilni do okoliškega ambienta, ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometa. Pri označevanju nepremičnih spomenikov in znamenitosti je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.
Reklamna znamenja, turistične oznake oziroma vsi neprometni znaki morajo biti postavljeni izven cestnega sveta.

Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanja in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo to področje ter v skladu s pogoji za varovanje območij in objektov tega odloka.
Območja za gradnjo in rekonstrukcijo cest so območja kjer je raba zemljišč izključena in omejena. Ta območja so določena s prostorskimi sestavinami družbenega plana občine.
Na teh območjih ni dovoljeno graditi drugih objektov, razen v primeru, da se da ugotoviti, da nameravani poseg ne bo oteževal ali onemogočal predvidene graditve in rekonstrukcije.
Za magistralne, regionalne ter druge kategorizirane ceste veljajo zakonska določila. Za nekategorizirane, vaške ceste naj bodo odmiki naslednji:
– stanovanjski objekti – najmanj 4 m od roba cestišča,
– centralni, turistično-gostinski in rekreacijski objekti
– najmanj 5 m,
– industrijski objekti in objekti proizvodne obrti -najmanj 10 m
– pomožni objekti – najmanj 4 m.
Manjši odmik objektov od roba cestišča je možen, če to narekuje konfiguracija terena in način obstoječe zazidave pod pogojem, da z njim soglaša upravljalec ceste.
Od železniški tirov morajo biti vsi novi objekti oddaljeni v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

Vsi novi objekti morajo imeti zagotovljen priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi. Pri lociranju novih objektov je potrebno težiti k temu, da se za več objektov predvidijo skupni priključki na javne ceste in javne poti.

Gozdne prometnice se gradijo in urejajo v skladu s sprejetimi prostorskimi sestavinami družbenega plana občine. Za gradnjo novih gozdnih prometnic je potrebno v lokacijski postopek vključiti pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje.
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in zvez. Odvajanje odpadne vode se ureja tam, kjer ni javne kanalizacije, z ustreznimi individualnimi napravami, ki morajo biti urejene po veljavnih higienskih in sanitarno
– tehničnih predpisih.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno, varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustreznim obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanju ogroženosti itd.). Pri urejanju gnojišč in greznic je treba upoštevati tudi predpise, ki urejajo to področje.

Vsi objekti, katerih namembnost je povezana s porabo vode, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje.
Lokacijska dokumentacija mora upoštevati pogoje upravljalca omrežja. Tam kjer ni vodovodnega omrežja mora investitor zgraditi ustrezno individualno vodooskrbno napravo (vodnjak za kapnico ali lastno vodno zajetje) po predhodni kemični in bakteriološki ocenitvi sposobnosti vira, v skladu s higienskimi in sanitarno – tehničnimi pogoji.
V naseljih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti tonamenske požarne bazene (oziroma zagotoviti dostope k površinskim vodotokom, če pretoki to dopuščajo), po pogojih, ki jih določi občinska požarno – inšpekcijska služba. Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno, s kapnico ni dovoljena uporaba azbestno – cementne kritine.

Odvod odpadnih voda je potrebno načrtovani z mešanimi ali ločenimi sistemi kanalizacij. V skladu s tem se rešuje tudi odvod meteornih voda s cestnih in javnih površin.
V naseljih, ki imajo izvedeno in urejeno kanalizacijo za meteorne vode, meteorne vode speljujejo v le-te in v ponikovalnice. V primeru, ko pa meteorne kanalizacije ni, se meteorne vode speljujejo na ustrezen način v ponikovalnice na lastnem zemljišču.

Ravnanje z odpadnimi vodami v naseljih brez kanalizacije se rešuje z individualnimi vodotesnimi greznicami brez pretoka z občasnim praznenjem.
Pri objektih kmetijske proizvodnje je potrebno urediti gnojnične jame (brez prelivov) po pogojih sanitarne inšpekcije.

Zbiranje, odvažanje in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno in obvezno za celo občino v skladu z veljavnimi predpisi. Za te namene je urejeno skupno odlagališče na Leščevju pri Rakeku.
Neurejena odlagališča je potrebno sanirati tako, da se odpadki odstranijo in deponirajo na ustrezna odlagališča, zemljišče pa se uredi v prvotno stanje in namembnost.
Posebne odpadke ni dovoljeno odlagati na skupno odlagališče komunalnih odpadkov. Obravnavati in deponirati se morajo na specifična odlagališča.

Na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise za to področje in zasnovo elektroomrežja v prostorskem delu družbenega plana občine.
V koridorjih planiranih in obstoječih elektrovodov in naprav je raba prostora omejena; širino in dovoljene posege določajo veljavni predpisi in upravljalec omrežja.
Upravljalec mora zagotoviti ustrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in dejavnosti, na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše v elektroenergetskem soglasju pred pričetkom del, izdajo gradbenega dovoljenja.
Gradnja lastnih malih hidroelektrarn in njihova priključitev na javno električno omrežje se ureja v skladu z veljavnimi predpisi. Pri določitvi lokacije in pogojev za gradnjo je nujna vključitev pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Električno in telefonsko omrežje naj bo v naseljih predvidoma speljano kabelsko, ravno tako na območjih naravne in kulturne dediščine.

Trafo postaje in elektroenergetski objekti morajo biti praviloma projektirani v okviru drugih objektov. Če so prostostoječi, veljajo za njihovo lokacijo in oblikovanje pogoji iz 14, člena tega odloka in tipizacija Elektrogospodarstva Slovenije.

Investitor mora za vsak poseg v prostor pridobiti soglasje pristojne PTT organizacije.

Praviloma naj se pokopališča in njihovo širitev urejajo s PIA ob upoštevanju veljavnih republiških in občinskih predpisov.
Pri posegih, ki se nanašajo na izgled pokopališč obvezno sodeluje pooblaščena organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Za oblikovanje in lego poslovilnih objektov veljajo pogoji iz 14. člena tega odloka.

Dostopi in dovozi do objektov so praviloma s tiste strani, kjer je glavna cesta ali pot in praviloma v tisto etažo, ki je višinsko bliže nivoju ceste.
Pri določanju lokacije novih objektov je treba strmeti za tem, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto ali pot.
Uvozi na dvorišča in rampe v garaže ne smejo ovirati vzdrževanja oziroma rekonstrukcije javnih cest ali poti.

Posegi, ki bi povzročali večje spremembe niso dovoljeni, možni so le izjemoma, pri tem se je potrebno držati naslednjih meril in pogojev:
– za te posege je potrebno predhodno izdelati presojo sprejemljivosti okolja
– poseg ne sme spremeniti naravnih procesov, ki določajo lastnosti vodotoka (npr. meandriranje, oblikovanje sipin, tolmunov...), ekološka vrednost ne sme biti prizadeta, ne sme se zmanjševati število razstlinskih in živalskih vrst
– krajinska tipika ne sme biti prizadeta, oblikovanje struge in brežin mora izhajati iz prvotnega, naravnega stanja
– poseg sme potekati le v določenem letnem obdobju, ki ga določita pooblaščena organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine in Zavod za ribištvo.

Za vzdrževanje obstoječega stanja je potrebno upoštevati še naslednja merila in pogoje:
– v vseh vodotokih naj se čisti le tista vegetacija z dna in brežin, ki ovira pretok vode, obrežna vegetacija naj v čim večji meri ohrani prvotno, naravno podobo; za sanacijo poškodovanih delov je potrebno saditi avtohtone vrste.
Pri čiščenju je potrebno uporabiti selektivni postopek – čistijo se posamezni odseki in ne vse naenkrat.
– pri gradnji brvi in manjših mostov je potrebno uporabljati naravne materiale
– gradnje ali drugi posegi, ki bi kakorkoli spreminjali fizične in kemične lastnosti vode niso dovoljeni.
– poseg sme potekati le v določenem letnem obdobju, ki ga določita pooblaščena organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine in Zavod za ribištvo.

Pri izvajanju posegov v prostor v neposredni bližini vodotokov je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo.

Izkoriščajo se lahko površinski kopi za pridobivanje kamnitih materialov, ki imajo ustrezno dovoljenje za obratovanje.
Obstoječe površinske kope se lahko izkorišča naprej na podlagi analize ustreznosti lokacije.
Ostale površinske kope je potrebno sanirati, ravno tako območja površinskih kopov, ki se izkoriščajo je potrebno po opustitvi sanirati na podlagi sanacijskih načrtov oziroma na način, ki ga predpisujejo obstoječi predpisi.

Pri melioracijah je treba poleg hidrotehničnih in kmetijsko proizvodnih pogojev upoštevati tudi pogoje naravne dediščine.

Gradnja in rekonstrukcija športnih in rekreacijskih objektov in ureditev izven območij za rekreacijo je možna na območjih, ki niso varovana z režimi, ki bi take ureditve prepovedovali; upoštevati je potrebno načela ohranjevanja naravne dediščine; v ureditvenih območjih naselij pa je taka gradnja možna, če ne spreminja pretežne namenske rabe prostora in ne moti okolice tako oblikovno, kakor funkcijsko.

Seznam spomenikov in območij naravne in kulturne dediščine je razviden iz pisnih in grafičnih prilog: STROKOVNE PODLAGE VARSTVA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE CERKNICA (Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, februar 1992).
Seznam ostale naravne in kulturne dediščine je razviden iz gradiv:
– STROKOVNE OSNOVE ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE ZA CELOTNO OBMOČJE OBČINE CERKNICA ZA POTREBE PROSTORSKIH IZVEDBENIH NAČRTOV (karte in tekstualni del, Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, maj 1985)
– STROKOVNE PODLAGE VARSTVA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE ZA IZDELAVO PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA OBČINO CERKNICA (Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, februar 1992)

Posegi na območjih in objektih naravnih in kulturnih spomenikov so določeni v posameznih odlokih o razglasitvi posameznega spomenika. Grafično so prikazani v prostorskih sestavinah družbenega plana občine.

Posegi na območjih naravne in kulturne dediščine se izvajajo na podlagi usmeritev strokovnih podlag za prostorske izvedbene akte za varstvo naravne in kulturne dediščine in zakonskih podlag za to področje.
Kulturna krajina

Potrebno je obdržati strukturno pestrost in sedanjo podobo krajin in ne bistveno spreminjati krajinski vzorec. Hribovita in gozdnata krajina z razpršenimi ruralnimi naselji in kmetijskimi površinami okrog njih mora v veliki meri ohraniti sedanjo podobo.
V območjih ohranjanja značilno oblikovane krajine ni dovoljeno razgaljevati tal (kamnolomi,peskokopi, useki, goloseki itd.), prav tako ni dovoljena gradnja počitniških hišic.

Hidrološka in geomorfološka, površinska in podzemska geomorfološka, paleontološka, geološka, botanična, drevesna, gozdna, zoološka in oblikovana naravna dediščina in površina naravne dediščine ekološkega pomena se varujejo z varstvenimi režimi za to dediščino.

1. Arheološki tereni in najdišča se varujejo z varstvenimi režimi za to dediščino.
Izkopi gradbenih jam, gradnja prometnic in komunalnih vodov na terenih, ki so zavarovani s tretjo stopnjo varstvenega režima, morajo potekati pod arheološkim nadzorom.
Vsak poseg v arheološki teren mora biti usklajen s pogoji, ki jih narekuje posamezna arheološka lokaliteta in ne sme razvrednotiti njene pričevalnosti ali jo celo uničiti.
2. Umetnostna stavbna dediščina
Graditev novih objektov, prenove, dozidave in gradnja nadomestnih objektov v vidnem polju kvalitetne arhitekture, ki predstavlja dediščino ali spomenik mora potekati ob sodelovanju pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Prestavitve javnih spomenikov, znamenj so možne ob sodelovanju pristojne varstvene službe.
3. Etnološka dediščina
Pri gradnji nadomestnih in novih objektov je treba upoštevati ulično linijo. Stavbe naj se iz te linije ne umikajo v globino – na dvorišče.
Upoštevati je potrebno pogoje iz 3. poglavja 12. člena.
V lokacijskem postopku in postopku izdaje potrdila o priglasitvi za novogradnjo, dozidave, adaptacije in nadomestne gradnje mora sodelovati pooblaščena organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spreminjati značilnega sistema pozidave (gradbenih virov, razpotij, trgov) in obstoječih – historičnih komunikacij.

Območja karakterističnih pogledov na naselja oziroma posamezne lokacije so nezazidljiva (izjemoma ob sodelovanju pristojne varstvene službe).
Novogradnje in objekti, ki se nadzidujejo, ne smejo izstopati iz silhuete naselja.
Zgodovinska dediščina

Za spominska obeležja iz področja zgodovinske dediščine veljajo režimi za ta obeležja.

V območjih rezerviranih varovalnih območij je izvajanje posegov omejeno. Vsi posegi na teh območjih morajo biti skladni z ustreznimi predpisi. Ta območja so prikazana v prostorskih sestavinah družbenega plana, tabelarno in grafično.
Vsi posegi v gozdne biocenoze z gozdarskim in lovskim gospodarjenjem morajo imeti za cilj ohranjanje ali postopno ponovno vzpostavitev naravne sestave, zmesi in gostote populacij rastlinskih in živalskih vrst gozdnih biocenoz.
To so območja varovanih kmetijskih zemljišč, gozdov, območja varstva vodnih virov...

Splošni pogoji za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja okolja so:
– varovanje zraka pred prekomernim onesnaženjem
– zaščita vodnih virov in vodotokov pred onesnaževanjem
– organizacija odvoza komunalnih odpadkov in sekundarnih surovin
– sanacija neurejenih odlagališč odpadkov in sprotna sanacija osrednje deponije v kmetijska zemljišča
– saniranje območij, ki so izpostavljena hrupu in preprečevanju nastajanja novih virov hrupa v bližini stanovanj in delovnih mest
– sanacija obstoječih neurejenih gnojišč
– odvajanje in prečiščevanje odpadnih vod iz gospodinjstev in industrije
– organizacija ravnanja z industrijskimi odpadki v skladu z veljavnimi predpisi
– vsi posegi v vodne biotope z ribiškim in lovskim gospodarjenjem morajo biti v smeri ohranjanja ali ponovne vzpostavitve avtohtonosti vodnega življa.

Vsi viri onesnaževanja morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki veljajo za to področje.
Vsa podjetja in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaževanje, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih objektih, obratih ali napravah, na način, ki ga predpisuje veljavna zakonodaja in predpisi za to področje.

Stanovanjska, proizvodna in obrtna območja je potrebno zaščititi pred prekomernim hrupom. Ocene in meritve hrupa je treba upoštevati pri izdelavi lokacijske dokumentacije v smislu odmikov oziroma protihrupne zaščite in drugih protihrupnih ukrepov.
Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani in zasnovani tako, da se emisije ne širijo direktno v smeri stanovanjskih območij. V stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa.
Protihrupna bariera (zaščita) mora biti zgrajena sočasno z izgradnjo objektov.

Varstveni režimi in območja lokalnih vodnih virov so določeni s predpisi, ki urejajo to področje.

Zbiranje, odlaganje in odvoz smeti se ravna po obstoječi občinski in republiški zakonodaji in predpisih
– prepovedano je neorganizirano odlaganje vseh vrst odpadkov izven legalnih odlagališč; urejena odlagališča morajo biti opremljena z napravami za čiščenje odplak in preprečevanje odtoka v kraško podtalnico
– vse odpadne vode je treba očistiti do take stopnje, da izpusti iz čistilnih naprav ne morejo ogroziti pitne vode in kvalitete vode v naravni strugi, kamor se izliva; oziroma v skladu s predpisi
– vse novogradnje morajo biti prilagojene higienskim normam, ki veljajo v širšem zaledju kraškega vodnega vira
– prepovedana je gradnja take industrije, ki v tehnološkem postopku nima urejenega predpisanega čiščenja odpadnih snovi
– tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod odpadnih voda, je treba predhodno dobro očistiti oziroma nevtralizirati v individualnih napravah
– v predvidenih proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni taki tehnološki postopki, ki ne motijo obstoječe in predvidene stanovanjske zazidave
– vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v okolje
– vsa pretakališča in skladiščni objekti (cisterne) morajo biti prekriti, da se na ta način preprečuje onesnaženje ob stiku z meteorno vodo
– nadzorovati se mora promet z nevarnimi snovmi.

Pri gradnji ekološko ali drugače občutljivih objektih oziroma dejavnostih je potrebno pred izdajo lokacijskega dovoljenja izdelati strokovno preveritev o možnih vplivih na okolje.

Pri urejanju prostora za obrambo in samozaščito je potrebno upoštevati veljavne predpise za to področje.

Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom, podjetjem in vsem zainteresiranim pri upravnem organu Skupščine občine Cerknica, pristojnim za urbanizem.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo inšpektorji Medobčinskega inšpektorata v Postojni.

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljavnost urbanističnega reda za območje občine Cerknica.

Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Uradnem listu RS.