Na podlagi 39., 40. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 20/90) in 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter 27. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 9/91) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 9. 7. 1992 na 20. skupni seji sprejela

S tem odlokom se sprejme sprememba in dopolnitev odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje občine Slovenska Bistrica, ki jo je pripravil Razvojni center Celje, Planiranje, d.o.o. s številko Be.M./RR-RA dne 24. 4. 1992.

Dopolnitev in sprememba odloka o sprejetju Prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 29/89) se nanaša na naslednje člene in poglavja:
10. člen stran 1694, druga alineja – Gospodarski objekti – se korigira z naslednjim besedilom in zaporedno številko:
7. Gospodarski objekti – zidanice in shrambe – morajo imeti podolgovati tloris z maksimalno površino do 20 m2. Objekti imajo klet in izkoriščeno podstreho. Kletna etaža je lahko največ 0,80 m nad koto terena. Gradnja je možna ob upoštevanju pogojev odloka o pomožnih objektih občanov (Uradni list SRS, št. 18/88).
Točkam 7., 8. in 9. se spremenijo zaporedne številke v 8., 9. in 10, zaradi prej izpuščene točke 7 (Gospodarski objekti).
15. člen dopolnimo z naslednjim besedilom: Gradnja daljnovodov in trafo postaj je možna v skladu z usmeritvami in razvojnimi plani distribucijske organizacije ob predhodno pridobljenih pozitivnih mnenjih vseh prisotnih v prostoru.
17. člen dopolnimo z novo alinejo:
Za plazovita območja se izdela kataster plazovitega terena. Gradnja kakršnegakoli objekta na tem območju je možna – ob predhodnem pozitivnem geomehanskem mnenju o pogojih temeljenja, ki ga izdela pooblaščena strokovna institucija.
Do izdelave katastra plazovitega terena, si mora investitor pridobiti omenjeno mnenje na zahtevo upravnega organa, ki je lokacijo objekta predhodno pogledal.
18. člen dopolnimo z naslednjim besedilom: Gradnja objektov ob vodah (zajetja, ribniki, jezovi,...) in objektov za zaščito pred poplavami in erozijo, je možna s poprejšnjim soglasjem lokalne skupnosti, upravljalca vodotokov in ostalimi prizadetimi uporabniki prostora.
Pred VII. poglavje vrinemo novo poglavje:

1. Gradnja gospodarskih objektov, kamor štejemo hladilnice, skladišča sadja, shrambe, gospodarske kleti, stiskalnice, vinske kleti, skladišča umetnih gnojil in škropiv ter objekte, ki funkcionalno zaključujejo določeno kmetijsko dejavnost, ki je ločena od osnovnega kmetijskega gospodarstva oziroma kmetije, je možna z upoštevanjem naslednjih pogojev:
– objekt mora imeti podolgovati tloris z daljšo stranico vzporedno s plastnicami,
– etažnost objekta je odvisna od konfiguracije terena, vendar ne sme biti višja kot klet (oz. pritličje, ko kleti ni) z izkoriščeno podstreho,
– za omenjeno investicijo si bo moral investitor pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje,
– investitor mora biti lastnik najmanj 1000 m2 obstoječega intenzivnega nasada na II. območju kmetijskih zemljišč in 3000 m2 obstoječega intenzivnega nasada na I. območju kmetijskih zemljišč (vinograd, sadovnjak, nasad jagodičevja,...),
– investitor na I. območju kmetijskih zemljišč mora biti invalidsko in pokojninsko zavarovan kot kmet in mu objekt služi primarni kmetijski proizvodnji,
– geografsko se gradnja omeji na območja, ki so po agrokarti opredeljena za določeno kmetijsko dejavnost,
– odškodnina za spremembo namembnosti se bo obračunavala v skladu z veljavno zakonodajo, odvisno od velikosti objekta in njegovega funkcionalnega zemljišča.
Če investitorju novograjen gospodarski objekt ne služi primarni kmetijski proizvodnji in mu dohodek iz dejavnosti ne predstavlja osnovnega vira za preživljanje, je gradnja možna ob upoštevanju še dodatnih pogojev:
– trajni nasad mora biti v območju, ki je po karti razvrstitve opredeljeno kot II. območje kmetijskih zemljišč,
– investitor mora biti lastnik najmanj 1000 m2 obstoječega intenzivnega nasada.
2. Novogradnja kmečkih gospodarstev, ki vključuje stanovanjsko hišo z vsemi gospodarskimi in spremljajočimi objekti, je možna na področju razpršene poselitve s pretežno kmetijskim značajem ob predhodnem soglasju Službe za varstvo kmetijskih zemljišč in izdelanem razvojnem programu kmetije.
3. Gradnja reprezentančnih objektov, stanovanjskih hiš kvadrature nad 200 m2, bencinskih servisov, večjih obrtnih delavnic in delavnic s posebnimi pogoji obratovanja (hrup), trgovskih objektov in drugih objektov, ki imajo značaj višjega gospodarskega interesa, katerega s sklepom ugotovi izvršni svet skupščine občine, je možna na II. območju kmetijskih zemljišč po pogojih izdelane lokacijske dokumentacije, ki mora imeti elemente zazidalnega načrta in predhodno pridobljenih pozitivnih soglasjih koristnikov prostora, kjer moramo na prvo mesto postaviti Službo za varstvo kmetijskih zemljišč.
O presoji utemeljenosti gradnje navedenih objektov predhodno odloča urbanistična komisija, ki jo imenuje izvršni svet.
Vloga za lokacijo mora vsebovati presojo vplivov na okolje in opravljen lokacijski preizkus ter študijo rentabilnosti.
Poglavje KONČNE DOLOČBE dobi novo zaporedno številko VIII.
22. členu se spremeni zaporedna številka v 23.
23. člen v končnih določbah dobi novo številko 24. in ga je potrebno dopolniti z dvema novima alinejama:
Za naselja, za katera so izdelani zazidalni načrti ali drugi prostorski izvedbeni akti, ta odlok ne velja.
Grafični del Prostorsko ureditvenih pogojev (izdelal Razvojni center Celje s št. proj. 204/87, jan. 1988) je sestavni del odloka o sprejetju PUP za celotno območje občine Slovenska Bistrica.
24. in 25. člen osnovnega odloka dobita novi zaporedni številki 25. in 26.

Ta odlok začne veljati v osmih dneh po objavi v Uradnem listu RS.