KOLEKTIVNA POGODBA
za raziskovalno dejavnost
Za vse pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, ki niso urejene v tej kolektivni pogodbi, veljajo določila kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91), zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90) in zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 47/86).
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Stranke kolektivne pogodbe
To kolektivno pogodbo sklepata Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Poslovna skupnost združenih raziskovalnih organizacij Slovenije in sindikati, organizirani v dejavnostih raziskovanja in tehnologije.
Podpisniki kolektivne pogodbe so sindikati, ki izkažejo interes, da pristopijo k podpisu pogodbe.
2. Veljavnost kolektivne pogodbe
a) Krajevna in stvarna:
Ta pogodba velja za območje Republike Slovenije in sicer za vse organizacije, delodajalce in druge pravne osebe, ki pretežno opravljajo raziskovalno dejavnost, temeljno in aplikativno raziskovanje ter razvoj (v nadaljnjem besedilu: zavod).
b) Osebna:
Za vse delavce, zaposlene za določen ali za nedoločen čas ter za učence in študente na praksi v zavodih, pri delodajalcih ali pri pravnih osebah, ki se pretežno ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo.
Kolektivna pogodba velja tudi za poslovodne delavce in za delavce s posebnimi pooblastili, če ni posamezna določba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.
Glede ostalih določb o veljavnosti kolektivne pogodbe veljajo določila kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
3. Čas veljavnosti
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. 12. 1992.
II. OBLIGACIJSKI DEL KOLEKTIVNE POGODBE
1. Odbor za razlago kolektivne pogodbe
Izvajanje kolektivne pogodbe spremlja in morebitne nejasne določbe kolektivne pogodbe avtentično razlaga odbor, ki ima šest članov in predsednika. Po dva člana odbora imenuje vsaka izmed strank, a sedmega, ki odboru predseduje, imenujejo stranke sporazumno.
2. Sklenitev, sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe
a) Stranke lahko kadarkoli sporazumno spremenijo kolektivno pogodbo.
b) Vsaka izmed pogodbenih strank lahko kadarkoli predlaga spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe. Stranka, ki želi spremembo ali dopolnitev, predloži svojo zahtevo nasprotnima stranema v pisni obliki. Nasprotni strani se morata do predloga opredeliti v 30 dneh po sprejemu zahteve, sicer se začne postopek pred komisijo za pomirjevanje.
c) Postopek pomirjevanja izvede odbor za razlago kolektivne pogodbe, ki poskuša v 30 dneh doseči sporazumno rešitev spornega vprašanja. Če pogodbene stranke sprejmejo predlog odbora za razlago kolektivne pogodbe, se na tej podlagi dopolni kolektivna' pogodba. V nasprotnem primeru o spornih vprašanjih odloči arbitražni svet.
d) Arbitražni svet ima tri člane in tri namestnike ter predsednika in namestnika predsednika. Vsaka izmed strank imenuje po enega člana in po enega namestnika člana arbitražnega sveta, a predsednika in njegovega namestnika določijo stranke sporazumno. Če stranke ne dosežejo sporazuma, predsednika in namestnika predsednika arbitražnega sveta določi za delovne spore pristojno republiško sodišče.
Arbitražni svet odloča z večino glasov. V primeru enakega števila glasov odloči dodatni glas predsednika.
Odločitev arbitražnega sveta o spornih vprašanjih je dokončna.
3. Kršitev pravic in obveznosti strank
V primeru, da ena izmed pogodbenih strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom kolektivne pogodbe, lahko drugi stranki odstopita od pogodbe. Sklep o odstopu od pogodbe morata obe stranki sporočiti nasprotni stranki v pisni obliki in določiti rok za začetek, veljavnosti tega sklepa. Ta rok ne more biti krajši od treh mesecev.
Vsaka izmed strank lahko po odpovedi veljavnosti zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.
Glede pozitivne in negativne izvedbene dolžnosti, se uporabljajo določbe kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
III. NORMATIVNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE
1. člen
Za delo sindikatov mora biti zagotovljeno:
– sindikalnim zaupnikom najmanj ena in pol plačana ura letno za vsakega delavca, v zavodu, vendar ne manj kot 75 letno, za opravljanje njihovih funkcij. Delavci v več zavodih, kjer je zaposleno manjše število ljudi kot 50, imajo lahko na podlagi dogovora skupnega- sindikalnega zaupnika;
– okvirni režim izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega zaupnika, od tega mora biti najmanj polovica delovnih ur v rednem delovnem času, se dogovori med sindikatom in direktorjem zavoda. Pri tem se upoštevajo potrebe in interesi članov sindikatov in zahteve delovnega procesa;
– sindikalni zaupnik lahko plačan čas za sindikalne aktivnosti izkoristi v obliki zmanjšane delovne obveznosti za poklicno delo ali kot povečan obseg dela.
III. A. DELOVNA RAZMERJA
1. Urejanje pravic in obveznosti delavcev in delodajalcev
2. člen
Določbe normativnega dela kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti se v zavodih, pri delodajalcih in v pravnih osebah, ki pretežno opravljajo raziskovalno dejavnost uporabljajo neposredno, če niso posamezne določbe s to kolektivno pogodbo ali s kolektivno pogodbo v posameznem zavodu urejene za delavce ugodnejše.
2. Poskusno delo
3. člen
Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela.
Dolžina poskusnega dela znaša:
– za dela od I. do IV. stopnje strokovne izobrazbe – dva meseca,
– za dela V. stopnje strokovne izobrazbe – tri mesece,
– za dela nad V. stopnjo strokovne izobrazbe – štiri mesece.
Dolžina poskusnega dela se določi s pogodbo o zaposlitvi in ne more biti daljša, kot je določeno v objavi.
4. člen
Delavca na poskusnem delu spremlja komisija, ki odloča o tem ali je delavec delo uspešno opravil ali ne. Komisija ima tri člane. Od teh morata vsaj dva člana imeti najmanj enako strokovno izobrazbo kot delavec. Če v zavodu ni delavcev, ki bi imeli enako strokovno izobrazbo kot delavec, je potrebno komisijo sestaviti iz zunanjih članov. Eden izmed članov komisije med poskusnim delom spremlja, nadzoruje delavca na poskusnem delu in mu pomaga pri uvajanju. Komisija svojo odločitev sporoči s sklepom, ki mora biti obrazložen in mora imeti pravni pouk.
Komisijo imenuje direktor; za nosilne poklice (glej lestvico za kolektivno pogodbo) jo imenuje direktor v soglasju s strokovnim organom.
5. člen
Med poskusnim delom lahko delavec kadar koli odpove delovno razmerje. Delovno razmerje preneha z datumom dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
Poskusno delo se izjemoma lahko podaljša zaradi odsotnosti z dela zaradi daljše bolezni, vpoklica na vojaške vaje in podobnega, če ta odsotnost znaša najmanj 10 delovnih dni.
3. Pripravništvo
6. člen
Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas v naslednjih primerih:
– če ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu zaposli na ustreznem delovnem mestu,
– če si pripravnik izrecno želi pridobiti samo delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.
Pripravnik lahko opravlja pripravništvo tudi kot volonter pod pogoji določenimi z zakonom.
7. člen
Dolžina pripravništva se določi glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:
– za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe šest mesecev,
– za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe devet mesecev,
– za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe dvanajst mesecev.
8. člen
Pripravništvo še podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo, za dela IV. in V. stopnje traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje 21 dni in VII. stopnje najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
Delavcu pripravniku, ki pripravništvo opravlja tako, da dela s krajšim, delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja) oziroma največ šest mesecev (VII. stopnja).
9. člen
Pripravništvo je mogoče skrajšati največ za 1/4 pripravniške dobe. O skrajšanju pripravniške dobe odloča direktor na predlog mentorja.
10. člen
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.
V pogodbi, o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
11. člen
Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje s potekom časa za katerega je sklenil delovno razmerje.
Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, preneha delovno razmerje, če tudi po ponovnem opravljanju strokovnega izpita ne opravi.
12. člen
Mladi raziskovalec, nima pripravništva, razen če to sam želi zaradi opravljanja strokovnega izpita.
4. Delo na domu
13. člen
Delavec, ki dela na domu, ima enake pravice in delovne obveznosti kot delavci, ki delajo v zavodu.
5. Pravice delavcev, katerih delo postane nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov v zavodu
14. člen
Pri določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, se upoštevajo naslednji kriteriji:
– delovna uspešnost,
– strokovna izobrazba, usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti,
– delovne izkušnje,
– delovna doba,
– zdravstveno stanje delavca,
– socialno stanje delavca.
15. člen
Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je delavčeva uspešnost. Vsak naslednji kriterij se upošteva le, če so na osnovi predhodnih kriterijev delavci dobili enako število točk.
16. člen
Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost. Delovno uspešnost ocenjuje 3-članska komisija.
Delovno uspešnost raziskovalcev, ki opravljajo pretežno raziskovalna dela, ugotavlja komisija, ki jo sestavljajo vodja projekta in član znanstvenega sveta.
Delovno uspešnost strokovnih in ostalih delavcev, ki opravljajo pretežno inženirsko-tehnična oziroma druga strokovna dela, ugotavlja komisija, ki jo sestavljajo vodja organizacijske enote, vodja laboratorija (če se ocenjuje uspešnost strokovnega delavca, ki dela v laboratoriju), vodja projekta in strokovni član.
Delovno uspešnost raziskovalcev in strokovnih delavcev iz 2. in 3. odstavka tega člena se ugotavlja za obdobje zadnjih 12 mesecev, ostalih delavcev pa v obdobju zadnjih 6 mesecev.
17. člen
V primeru enake delovne uspešnosti se kot prvi korekcijski kriterij za ohranitev zaposlitve upošteva strokovna izobrazba delavca in njegova usposobljenost.
18. člen
Kot drugi korekcijski faktor se upoštevajo delovne izkušnje. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev.
Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).
19. člen
Kot tretji korekcijski faktor se upošteva delovna doba. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo.
20. člen
Kot četrti kriterij se upošteva zdravstveno stanje delavca (v poštev pride ob enaki delovni uspešnosti; izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi).
Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu v zavodu.
21. člen
Kot peti kriterij se upošteva socialno stanje; upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem. Pri ugotavljanju socialnega stanja pa se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij:
točk
– samohranilka oziroma samohranilec do 20
– zaposlen samo eden od zakoncev 15
– število nepreskrbljenih otrok – na vsakega otroka 2
– zaposlena oba zakonca 0
– delavec, ki živi v skupnem gospodinjstvu z lastnikom
kmetije 20
– delavec, ki ima možnost preživetja z opravljanjem druge
dejavnosti (kmetijstvo, obrt, lastništvo oziroma
družabništvo v zasebnem ali mešanem podjetju) od 50-100
V primeru, da ni mogoče določiti presežnih delavcev na podlagi gornjih kriterijev, se kot dopolnilni kriterij upošteva daljša delovna doba v zavodu.
22. člen
Kriteriji se upoštevajo na podlagi dokumentiranih podatkov (listinski podatki), s katerimi razpolaga zavod, oziroma jih na podlagi poziva posredujejo delavci. Podatki se upoštevajo po stanju na dan, ko pristojni organ (direktor) ugotovi trajen presežek delavcev.
23. člen
Kriteriji za določitev presežnih delavcev se uporabljajo v primeru, ko je v isto kategorijo uvrščenih več delavcev, med katerimi je potrebno določiti presežne delavce.
Ne glede na kriterije je lahko delavec razvrščen med presežne delavce na podlagi njegove pisne izjave, če pristojni organ upravljanja glede na možnosti zagotovitve pravic presežnemu delavcu s tem soglaša. Če ni doseženo soglasje med delavcem in organom upravljanja o zagotovitvi pravice kot presežnega delavca, takšna izjava delavca nima pravnega učinka.
24. člen
Sindikatu je treba posredovati program reševanja presežnih delavcev najkasneje 10 delovnih dni pred obravnavo na organu upravljanja zavoda.
V primeru, ko se v zavodu predvideva trajen presežek delavcev, mora direktor najmanj 14 dni pred izvajanjem ukrepa za razreševanje presežnih delavcev obvestiti sindikat, v primeru večjega števila delavcev pa najmanj mesec dni.
6. Delovni čas
25. člen
Polni delovni čas traja največ 40 ur tedensko. V zavodih, kjer delovni čas traja več kot 40 ur tedensko, uveljavijo 40-urni teden v dveh mesecih po uveljavitvi te kolektivne pogodbe.
Delovni, čas je praviloma enakomerno razporejen na pet delovnih dni v tednu.
Če tako zahtevajo razmere in delovni proces, se delovni čas lahko prerazporeja tako, da se doseže poprečna tedenska delovna obremenitev v okviru 6 mesecev.
7. Delo preko polnega delovnega časa
26. člen
Delo v delovnem času, ki je v povprečju daljši od polnega delovnega časa in v obračunskem obdobju ni bilo razporejeno v redni delovni čas, se obračuna kot delo preko polnega delovnega časa.
8. Letni dopust
27. člen
Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju 20 delovnih dni, ne glede na to ali dela poln ali krajši delovni čas od polnega, vendar najmanj polovico polnega delovnega časa.
Če delavec ne izpolni pogoja nepretrganega dela šestih mesecev, ima pravico le do dopusta, ki je sorazmeren času prebitem na delu.
28. člen
Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev ter socialnih in zdravstvenih razmer.
1. Delavcem pripada glede na delovno dobo največ 25 dni letnega dopusta in sicer:
dni
– do 5 let delovne dobe 20
– nad 5 do 10 let delovne dobe 21
– nad 10 do 15 let delovne dobe 22
– nad 15 do 20 let delovne dobe 23
– nad 20 do 25 let delovne dobe 24
– nad 25 let delovne dobe 25
2. Glede na, vodstvene funkcije pripadajo delavcu največ 3 dnevi letnega dopusta.
3. Za zahtevnost del pripada:
– delavcem VIII. skupine zahtevnosti – 5 dni letnega dopusta,
– delavcem VII. in VII/2 skupine zahtevnosti – 4 dni letnega dopusta,
– delavcem VI. in VI/2 skupine zahtevnosti – 3 dni letnega dopusta,
– delavcem V. skupine zahtevnosti – 2 dni letnega dopusta.
– delavcem III. do IV. skupine zahtevnosti – 1 dan letnega dopusta.
4. Delavcem se letni dopust poveča za: dni
– delo pod zemljo – največ do 5
– delo v hrupu, vročini, prahu, vlagi, mrazu, pod vplivom
vremenskih sprememb, za delo s kemikalijami 2
Delovna mesta, na katerih se pojavljajo ti pogoji dela,
določi, poslovodni organ.
– delavcem, ki stalno delajo pri virih ionizirajočega
sevanja, se letni dopust poveča do 12
– za terensko delo:
nad 120 dni na leto 3
od 70 do 119 dni na leto 2
od 20 do 69 dni na leto 1
(pri tem se upošteva dneve iz preteklega leta).
5. Delavcu se glede na socialne in zdravstvene razmere letni dopust poveča:
– delovni invalidi in delavci z najmanj 60-odstotno telesno
okvaro 5
– starši oziroma delavci, ki negujejo in varujejo težje telesno
ali duševno prizadeto osebo 5
– mati z otrokom do 15 let ali oče samohranilec 2
– mati š tremi ali več. otroki do 15 let ali oče samohranilec 3
– delavci, ki so dopolnili 50 let starosti 5
Povečani letni dopust iz prve in druge alineje 5. točke se, ne sešteva.
Kriterij delovne dobe oziroma določene starosti se upošteva delavcu pri določanju dolžine letnega dopusta, če je izpolnjen v koledarskem letu, za katerega se določa dolžina letnega dopusta.
29. člen
Pristojni organ do 31. decembra sprejme plan izrabe delovnega časa za prihodnje leto. V njem lahko s soglasjem sindikata predvidi tudi čas kolektivnega dopusta.
Plan letnih dopustov za vse delavce sprejme pristojni organ do 31. marca vsako leto. Naknadne spremembe se lahko izvedejo le s pristankom prizadetih delavcev.
9. Izobraževanje delavcev
30. člen
Delavec, ki se izobražuje, ima pravice do zagotovitve pogojev za uspešno opravljanje učnih obveznosti.
Delavec, ki neupravičeno odkloni izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje, ki ga od njega zahteva delovni proces, je disciplinsko odgovoren ter disciplinsko in odškodninsko odgovoren, če ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti v zvezi z izobraževanjem.
31. člen
Delavci se strokovno izpopolnjujejo:
– s praktičnim delom na drugih delovnih mestih v zavodu, v katerem delajo, na katerih lahko pridobijo nova znanja oziroma lahko razširijo svoje strokovno znanje,
– s praktičnim delom v ustreznih strokovno višje organiziranih zavodih, kjer lahko pridobijo novo znanje oziroma razširijo svoje strokovno znanje,
– na tečajih,
– na seminarjih,
– na kongresih in simpozijih.
32. člen
Za strokovno izpopolnjevanje se šteje tudi udeležba delavcev na mednarodnih strokovnih srečanjih. Zavod pošlje svoje delavce z višjo oziroma visoko izobrazbo na strokovno izpopolnjevanje v tujino predvsem takrat, če v domačih zavodih tako izpopolnjevanje ni mogoče. Izjemoma lahko pošlje zavod na strokovno izpopolnjevanje v tujino tudi delavce s srednjo strokovno izobrazbo, Če to terjajo specifične potrebe zavoda.
33. člen
Delavci se imajo pravico in dolžnost strokovno izpopolnjevati in sicer:
– delavci z visoko strokovno izobrazbo najmanj 10 dni na leto oziroma najmanj 30 dni na vsaka tri leta;
– delavci z višjo strokovno izobrazbo najmanj 20 dni na vsaka tri leta;
– delavci s srednjo strokovno izobrazbo najmanj 14 dni na vsaka tri leta.
Delavec, ki se je strokovno izpopolnjeval na tečaju ali seminarju je dolžan predložiti po opravljenem izpopolnjevanju potrdilo o obliki in trajanju strokovnega izpopolnjevanja, v primerih strokovnega izpopolnjevanja s praktičnim delom pa izvajalec tega izobraževanja pošlje zavodu, ki je delavca na izpopolnjevanje poslal, pismeno oceno o delavčevem izpopolnjevanju.
Delavec ni dolžan predložiti potrdila, če se je udeležil organiziranega množičnega strokovnega srečanja z namenom, da se seznani z novimi dosežki znanosti, in na katerega ga je poslal zavod.
Obveznost strokovnega izpopolnjevanja ne velja za delavca v času strokovnega izobraževanja, na katerega ga je poslal zavod.
34. člen
Zavod je dolžan poslati svojega delavca na strokovno izpopolnjevanje pred rokom določenim zgoraj, če se pri strokovnem nadzoru ugotovi pomanjkljivo praktično znanje njegovega delavca ali če zavod uporablja glede na razpoložljiva sredstva zastarele metode in sredstva pri delu.
35. člen
Program strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja za potrebe zavoda določi direktor na predlog strokovnega organa in sprejema tudi sklepe o posamičnem izpopolnjevanju in izobraževanju.
Strokovni organ je dolžan najmanj enkrat na leto obravnavati poročilo o strokovnem izpopolnjevanju delavcev in ga s svojim mnenjem posredovati organu upravljanja. Poročilo pripravi direktor oziroma strokovni vodja.
36. člen
Delavci imajo pravico in dolžnost, da se izobražujejo pri ustreznih izobraževalnih zavodih. Izobraževanje za potrebe zavoda je delovna obveznost, zaradi česar se tako izobraževanje, če poteka med delovnim časom, šteje v delovni čas delavca.
Obseg delovnega časa, namenjenega izobraževanju, se določi glede na čas in vrsto izobraževanja.
37. člen
Delavcu, ki se izobražuje in izpopolnjuje za potrebe zavoda, pripadajo povračila stroškov povezanih z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacija, šolnina,
– stroški prehrane,
– stroški bivanja.
38. člen
Delavec, ki ga je organizacija poslala na daljše izobraževanje oziroma na specializacijo, je dolžan na poziv zavoda prekiniti izobraževanje oziroma izpopolnjevanje, če je neobhodno potrebno, da se vrne na delo v zavod. Odločitev o tem sprejme direktor.
39. člen
Delavec, ki ga je zavod poslal na izobraževanje oziroma izpopolnjevanje, je dolžan na zahtevo zavoda ostati na delu v zavodu dvakratno dobo izobraževanja.
10. Odgovornost za delovne obveznosti in disciplinski postopek
40. člen
Zavod v splošnem aktu ali svoji kolektivni pogodbi opredeli kršitve delovne obveznosti, pogoje za pogojno odložitev izvršitve disciplinskih ukrepov in obnovo disciplinskega postopka.
41. člen
Disciplinski postopek opredelijo zavodi v svojem splošnem aktu.
11. Prenehanje delovnega razmerja
42. člen
Če preneha delovno razmerje po volji delavca, znaša odpovedni rok:
mes
– za delavca I., II. in III. stopnje šolske izobrazbe 1
– za delavce IV. in V. stopnje šolske izobrazbe 2
– za delavce VI. in VII. stopnje šolske izobrazbe 3
– za delavce VII/2. in VIII. stopnje šolske izobrazbe 4
Odpovedni rok naveden v predhodnem odstavku, se v sporazumu med delavcem in zavodom lahko skrajša.
43. člen
Med trajanjem odpovednega roka ima delavec pravico do 16 ur odsotnosti z dela na mesec zaradi iskanja nove zaposlitve. To odsotnost lahko delavec izrabi po urah v dogovoru z direktorjem.
12. Varstvo pravic delavcev
44. člen
O delavčevih pravicah, obveznostih in odgovornostih odločata direktor in organ upravljanja zavoda. Zagotovljeno mora biti dvostopenjsko odločanje.
Vsi sklepi, s katerimi se odloča o pravici, obveznosti ali odgovornosti delavca, morajo biti delavcu vročeni v pisni obliki z obrazložitvijo in s poukom o možnosti ugovora (pravni pouk).
O vloženi zahtevi oziroma ugovoru delavca je treba obvestiti sindikat v zavodu.
13. Odškodnina
45. člen
Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, višine škode pa ni mogoče natančno ugotoviti ali bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina odmeri glede na višino plače delavca v zadnjem mesecu pred izdajo odločbe o ugotovitvi povzročene škode.
Odškodnino v pavšalnem znesku odmeri organ, ki odloča o disciplinski odgovornosti na prvi stopnji.
Višina odškodnine se lahko zmanjša ali pa se delavca oprosti plačila odškodnine, če je bilo dejanje storjeno iz hude malomarnosti pri delu in je oprostitev primerna glede na gmotno stanje delavca in njegov siceršnji odnos do dela.
14. Odškodnina za nezakonite odločbe
46. člen
Delavcu pripada pavšalna odškodnina, ki znaša pet izplačanih povprečnih osebnih dohodkov v zavodu, kadar je s pravnomočno odločbo ugotovljeno:
– da je delavec nezakonito uvrščen med presežke delavcev oziroma da so bile pri določanju presežkov, storjene bistvene kršitve postopka in bistveno kršene pravice delavcev,
– da je delavcu delovno razmerje prenehalo na nezakonit način.
Upošteva se povprečje zadnjih treh mesecev pred pravnomočnostjo sodbe.
III. B. PLAČE, DODATKI, NADOMESTILA PLAČ, DRUGI OSEBNI PREJEMKI IN STROŠKI
1. Splošne določbe o plačah
47. člen
Plače se izplačujejo najmanj enkrat mesečno in sicer do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.
Delavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, pripadajo drugi osebni prejemki ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v enakem znesku kot delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom.
Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom.
Določila te pogodbe veljajo za vse delavce.
2. Osnovna plača
48. člen
V pogodbi o zaposlitvi zavod oziroma delodajalec in delavec določita osnovno plačo delavca.
Osnovna plača delavca je tista plača, ki je določena z razporeditvijo delavca v posamezni tarifni razred za polni delovni čas, predvidene delovne rezultate in normalne delovne pogoje.
Osnovna plača delavca za poln delovni čas ne more biti nižja od izhodiščne plače za posamezen tarifni razred kot je določen v nadaljevanju tega člena, razen v primerih, ki so posebej določeni s to pogodbo.
Izhodiščna plača se ugotavlja v skladu s splošno kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
Izhodiščna plača po posameznih tarifnih razredih je določena v količniku od izhodiščne plače iz četrtega odstavka tega člena. Tarifni razredi so določeni v prilogi, ki je sestavni del te pogodbe.
49. člen
Prvo razvrščanje delavcev v posamezne tarifne razrede opravi direktor ali ustrezna strokovna služba v soglasju z organom upravljanja. S tem razvrščanjem se delavcu ne sme zmanjšati plače. V. primeru pritožbe delavca lahko sindikat zahteva dodatno strokovno presojo ali uveljavitev arbitraže.
50. člen
Delavcu, ki ob podpisu te kolektivne pogodbe ne izpolnjuje pogojev za zahtevano strokovno izobrazbo na delovnem mestu, na katero je razporejen, se plača zniža za 10%.
Delavec, ki ne izpolnjuje pogojev za delo na delovnem mestu mora v primernem času (1,5-krat število manjkajočih let šolske izobrazbe) pridobiti ustrezno izobrazbo, sicer je lahko razporejen na delovno mesto, za katerega izpolnjuje pogoje.
Delavcu starejšemu od 55 in delavki starejši od 50 let ni potrebno dodatno šolanje za zadržanje delovnega mesta, za katerega ne izpolnjuje vseh pogojev, ga pa zaseda ob podpisu te pogodbe.
51. člen
Delavcu, imenovanemu na funkcijo, se h koeficientu za določanje osnovne plače prišteje koeficient:
Število zaposlenih
do 50 51-250 nad 250
----------------------------------------------------------------------------
– direktor zavoda 0,8 1,0 1,2
- pomočnik direktorja 0,6 0,8 1,0
- vodja projekta nad 10 FTE
ali vodja org. enote nad 50 podrejenih 0,8
- vodja projekta nad 2 do 10 FTE
ali vodja org. enote od 15-50 podrejenih 0,6
- vodja projekta do 2 FTE
ali vodja org. enote do 15 podrejenih 0,4
- mentor dveh ali več
magistraritov oziroma doktorantov 0,45
- mentor enega magistranta
oziroma doktoranta ali mentor dveh
ali več pripravnikov oziroma
specializantov 0,30
- mentor enega pripravnika
ali specializanta 0,15
3. Plača na podlagi delovne uspešnosti
52. člen
Osnove za določanje delovne uspešnosti so količina, kvaliteta, gospodarnost dela, intenzivnost, inovativnost, itd.; merila pa so količinski, kakovostni in vrednostni kazalniki. Pri delih oziroma na delovnih mestih, kjer uspešnosti ni mogoče meriti, se le-ta ocenjuje. Delovna uspešnost se lahko ugotavlja oziroma ocenjuje individualno, pri delovno povezanih skupinah pa tudi skupinsko. Ugotavlja in ocenjuje jo delavec, ki organizira in vodi delovni proces in pri tem upošteva eksterne ocene.
53. člen
V primeru, da se večina delavcev ne strinja s predvidenimi normami in merili, lahko sindikalni poverjenik zahteva arbitražo ustrezne strokovne institucije. Če se v arbitraži ugotovi, da so norme oziroma merila neustrezne in v škodo delavcev, se razliko plač delavcev v celoti poračuna.
4. Dodatki
54. člen
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan delavcu v času rednega dela zagotoviti normalne delovne razmere, v katerih je mogoče doseči pričakovane delovne rezultate.
1. Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolij, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden v primeru, ko so to posebni pogoji, ki se občasno pojavljajo in zato niso ovrednoteni v osnovni plači.
Dodatki se obračunavajo le za posebne pogoje, ki se občasno pojavljajo, in le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka.
2. Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
%
- izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni 10
- delo v deljenem delovnem času
- za prekinitev dela od 1 – 2 ur 15
- za prekinitev dela 2 uri in več 20
- nočno delo 30
- delo preko polnega delovnega časa 30
- delo v nedeljo 50
- delo na dela proste dneve po posebnem
republiškem zakonu 50
Dodatka, določena v zadnjih dveh alineah, se med seboj izključujeta.
Za čas pripravljenosti na domu delavcu pripada nadomestilo v višini najmanj 10% od osnove.
Za delo v dežurstvu pripada delavcu plačilo za vsako uro obvezne navzočnosti na delovnem mestu najmanj 60% od osnove, za čas opravljanja efektivnega dela pa delavcu pripada plačilo v enaki višini kot za delo preko polnega delovnega časa.
3. Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
Dodatek za delovno dobo se delavkam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25% za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let.
V delovno dobo po tej kolektivni pogodbi sodijo vsa obdobja opravljanja efektivnega dela v naši državi in tujini, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo.
4. Delavcu pripadajo dodatki za težje delovne pogoje v primerih, kjer je delavec stalno izpostavljen negativnim vplivom okolja, ki jih s tehničnimi in drugimi preventivnimi ukrepi ni mogoče izboljšati.
Med te uvrščamo nevarne snovi (v obliki plinov, par, trdnih in tekočih aerosolov, prahu), neprimerne mikroklimatske parametre (temperatura, relativna vlaga, hitrost gibanja zraka), hrup, osvetljenost in različne vrste sevanj (ionizirajoča, neionizirajoča).
Dodatki za težje delovne pogoje se delavcu priznavajo najmanj v višini 5% od osnovne plače delavca.
5. Posamezni dodatki iz 2. in 4. točke tega člena se lahko delavcem izplačujejo v enakih zneskih ne glede na višino plače delavca, pri čemer so odstotni deleži le podlaga za določitev obsega sredstev za tak način izplačevanja dodatkov.
5. Nadomestilo plač
55. člen
Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– zaradi bolezni;
– poklicne bolezni in nesreče pri delu;
– letnega dopusta in odsotnosti iz 43. člena te pogodbe;
– na dela prost dan po posebnem republiškem zakonu,
– odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje oziroma izobraževanja v interesu zavoda oziroma delodajalca;
– v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom zavoda oziroma delodajalca;
– v primeru odklonitve dela na delovnem mestu, če niso zagotovljeni varni delovni pogoji pa to pomeni nevarnost za življenje in zdravje:
– v času stavke organizirane po stavkovnih pravilih v primeru bistvenega kršenja kolektivne pogodbe, kadar so poprej izčrpane vse pogajalske možnosti.
V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove.
V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini kot jo določa zakon. Osnova za izračun nadomestila je izplačana plača delavca v zadnjih treh mesecih. Ta osnova se poveča z rastjo plač v zavodu oziroma pri delodajalcu.
6. Del plač iz naslova uspešnosti poslovanja oziroma iz dobička
56. člen
Zavod ima pravico presežke prihodkov nad odhodki, ki jih pridobi izven opravljanja storitev kot javna služba, porazdeliti med delavce po opredeljenih merilih v splošnih aktih zavoda.
7. Drugi osebni prejemki
a) Regres za letni dopust
57. člen
Delavcu pripada enkrat letno regres za letni dopust v obliki 13. plače najmanj v višini zadnje objavljene povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije pred izplačilom regresa. Regres se izplača do 15. julija tekočega leta.
b) Jubilejne nagrade
58. člen
Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
%
– za 10 let delovne dobe 50
– za 20 let delovne dobe 75
– za 30 let delovne dobe 100
povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike
Slovenije dosežene za pretekle tri mesece pred izplačilom.
Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi delovne dobe iz prejšnjega odstavka.
V delovno dobo se vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec pridobil v delovnem razmerju doma in v tujini ter benificirana delovna doba ter so vpisana v delovni knjižici.
c) Odpravnina ob upokojitvi
59. člen
Delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini ene povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece, za vsakih dopolnjenih pet let delovne dobe oziroma v višini ene povprečne plače mesečne čiste plače delavca za pretekle tri mesece, za vsakih dopolnjenih pet let delovne dobe, če je to za delavca ugodneje.
Delavec je upravičen do razlike odpravnine, če je organizacija, ustanova ali. zavod zanj financiral dokup delovne dobe, v primeru, da so bila sredstva za dokup manjša od odpravnine.
č) Solidarnostne pomoči
60. člen
Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece in sicer v naslednjih primerih:
povp. pl.
– smrt delavca ali ožjega družinskega člana 2
– težja invalidnost 1
– daljša bolezen 1
– elementarne nesreče ali požari 1
8. Povračila stroškov v zvezi z delom
a) Prehrana med delom in prevoz na delo in z dela
61. člen
Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi.
Delavcu pripada za prehrano med delom mesečno najmanj 10% povprečne mesečne plače na zaposlenega v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
62. člen
Delavcu se nadomestijo stroški prevoza na delo in z dela v višini stroškov javnega prevoza.
b) Povračilo stroškov za službena potovanja
63. člen
Za službena potovanja doma in v tujini se povrnejo stroški po predloženih računih na osnovi potnega naloga.
Če ni predložen račun za stroške, je delavec upravičen za potovanja po domovini do sledeče višine dnevnic:
– cela dnevnica za vsakih 24 ur službenega potovanja in za službeno potovanje, ki je trajalo manj kot 24 ur, toda več kot 12 ur,
– polovična dnevnica za službeno potovanje, ki je trajalo več kot 8 ur, vendar ne več kot 12 ur,
– znižana dnevnica za službeno potovanje, ki je trajalo več kot 6 ur, vendar ne več kot 8 ur, če se potovanje prične 2 uri pred začetkom delovnega časa ali konča 2 uri po koncu delovnega časa.
Cela dnevnica za službeno potovanje v državi, brez stroškov za prenočišče, znaša 5% poprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije, izplačane v zadnjem trimesečju. Polovična dnevnica znaša 50%, znižana 35% cele dnevnice iz prejšnjega stavka.
Regres za prehrano in dnevnica se med seboj izključujeta.
Stroški za prenočitev se delavcem priznajo v polnem znesku po priloženem računu, razen hotela de luxe kategorije. Stroški za prenočišče se delavcu povrnejo tudi brez predloženega računa in sicer v višini zneska, ki predstavlja 30% vrednosti dnevnice.
Delavcu pripadajo dnevnice za službena potovanja v tujini največ do zneska, predvidenega v ustrezni odredbi o izdatkih za službena potovanja in selitve v tujino.
c) Terenski dodatek
64. člen
Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, kadar so poslani na delo izven sedeža organizacije oziroma kraja stalnega ali začasnega prebivališča ter če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče. Če sta prehrana in prenočišče organizirana brezplačno, se stroški, ki jih ima podjetje s prehrano in prenočiščem delavcev na terenu, izkazujejo kot stroški prehrane na delu in kot stroški terenskega dodatka, delavci pa do terenskega dodatka niso upravičeni. V primeru, da mora delavec plačevati le enega od navedenih stroškov, mu terenski dodatek pripada le v višini tega stroška. Terenski dodatek se obračuna v višini do 75% cele dnevnice. Terenski dodatek in dnevnica se izključujeta.
č) Ločeno življenje
65. člen
Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno 40% poprečne plače izplačane na delavca v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece. Nadomestilo za ločeno življenje se izplačuje delavcu, ki je začasno razporejen na delo in strokovno izpopolnjevanje izven kraja stalnega bivališča njegove ožje družine. Delavec ni upravičen do povračila za ločeno življenje, če odkloni primerno družinsko stanovanje ali če se je vselil v družinsko stanovanje, družine pa ni preselil.
9. Inovacije
66. člen
Inovator, oziroma skupina inovatorjev, ki jim je inovacija priznana po internem aktu zavoda, ki ureja področje inovacij, je upravičen do nagrade v linearnem odstotku od dohodka, ki ga ustvari z inovacijo zavod.
10. Mladi raziskovalci
a) Delovni čas
67. člen
Mladi raziskovalci v okviru državno finančno pokritih obveznosti svojega osnovnega programa tedensko opravljajo lahko dve pedagoški uri oziroma skupno do osem delovnih ur asistentskega dela na ustreznem strokovnem področju na visokošolskih ustanovah oziroma na ustreznih raziskovalnih organizacijah.
Mlade raziskovalce, ki prihajajo iz gospodarskih in drugih organizacij, se sme v teh organizacijah obremeniti z opravili in dejavnostmi, ki niso neposredno vključene v njihov raziskovalni program, največ do osem ur tedensko.
Mladi raziskovalec je obvezen sprejeti pedagoške obveznosti navedene v prvem odstavku tega člena, če je na visokošolski ustanovi prosto ustrezno delovno mesto v pedagoškem procesu. Ustreznost delovnega mesta s strokovnega vidika ugotavlja mentor mladega raziskovalca.
Ta obveznost lahko velja za mlade raziskovalce, katerih program poteka na visokošolskih ustanovah in na raziskovalnih inštitutih, ne velja pa za mlade raziskovalce, ki so jih delovne organizacije poslale na usposabljanje v raziskovalne inštitute in ki lahko izkažejo aplikativno udeležbo na razvojnem programu.
Obremenitev mladih raziskovalcev z asistentskim delom čez mejo, opredeljeno v prvem odstavku tega člena, je možna izključno s soglasjem mladega raziskovalca in njegovega mentorja za raziskovalni program, če s tem ni ogroženo izpolnjevanje njegovih programskih obveznosti in pod pogojem, da to delo dodatno financira visokošolska ustanova.
b) Druge pravice in obveznosti mladih raziskovalcev
68. člen
Če mladi raziskovalec pred iztekom pogodbenega roka za usposabljanje opravi vse obveznosti (magistrska naloga in doktorska disertacija), se ga lahko materialno stimulira z izplačilom do tretjine od preostale celotne vsote, namenjene za usposabljanje.
69. člen
Če mladi raziskovalec ne opravi svojih obveznosti v pogodbenem roku (oddaja magistrske naloge ali doktorske disertacije), se mu lahko naknadno podaljša rok za tri mesece (izjemoma za šest mesecev) ob priporočilu in zagotovilu mentorja in mladega raziskovalca, da bo izostale obveznosti v tem času dokončal, vendar Ministrstvo za znanost in tehnologijo za ta čas materialno ne stimulira mladega raziskovalca.
70. člen
V času usposabljanja se mlademu raziskovalcu omogoči vsaj za petino študijskega časa za študij v tujini. Za uresničitev te pravice so odgovorni mentor, zavod in republiški upravni organ pristojen za raziskovalno dejavnost.
71. člen
Mladi raziskovalec z mentorjevim soglasjem samostojno razpolaga z deležem sredstev, določenih za zadovoljevanje materialnih stroškov.
Delež sredstev po prvem odstavku predstavlja 20% plače, ki jo mladi raziskovalec prejme po pogodbi, sklenjeni med republiškim upravnim organom pristojnim za raziskovalno dejavnostjo in zavodom.
S sredstvi opredeljenimi v prvem odstavku se krijejo stroški udeležbe na strokovnih srečanjih, stroški krajših študijskih obiskov v tujini, stroški nakupa literature ter stroški dodatnega izobraževanja (računalniški tečaji, tuji jeziki, itd,).
11. Plače sindikalnih zaupnikov
72. člen
Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije. Na plačo se obvezno prišteva še dodatek za delovno dobo.
Plačo sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač v organizaciji oziroma pri delodajalcu. Sindikalni zaupnik je upravičen do dodatkov in nadomestil ter prejemkov skupne porabe in stroškov v skladu s to kolektivno pogodbo.
Podpisniki kolektivne pogodbe:
Za Republiko Slovenijo
Ministrstvo za znanost in tehnologijo
Minister
prof. dr. Peter Tancig l. r.
Za Poslovno skupnost združenih raziskovalnih
organizacij Slovenije, ZROS
Predsednica
PS ZROS
dr. Matilda Jernejčič, dipl. inž. l. r.
Za sindikate:
Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti
Slovenije, SVIZ
Predsednik
sindikalne konference
raziskovalnih organizacij
Janez Stergar, prof. l. r.
Sindikat raziskovalcev in asistentov na Univerzi
v Ljubljani in inštitutov
Predsednik
mag. Andrej Lukšič l. r.
Konfederacija novih sindikatov Slovenije, KNSS
Predsednik
France Tomšič, dipl. inž. l. r.
LESTVICA ZA KOLEKTIVNO POGODBO
-----------------------------------------------------------------------------
Poklic Stopnja Izobrazba Faktor
kolek. predl.
-----------------------------------------------------------------------------
Znanstveni svetnik VIII Dr. 5.20
Višji znanstveni sodel. VIII Dr. 4.80
Znanstveni sodelavec VIII Dr. 4.10
Asistent z doktoratom VIII Dr. 3.70
Višji raziskovalec 1 VII/2 Mag. 4.30
Višji raziskovalec 2 VII/2 Mag. 4.00
Višji raziskovalec 3 VII/2 Mag. 3.60
Asistent z magisterijem VII/2 Mag. 3.20
Raziskovalec 1 VII VS 3.90
Raziskovalec 2 VII VS 3.50
Raziskovalec 3 VII VS 3.10
Asistent VII VS 3.00
Sistemski inženir VII VS 3.60
Bibliotekar dokument. VII VS 3.60
* dipl.ing. 1 (diplom VS) VII VS 3.80
* dipl.ing. 2,(diplom VS) VII VS 3.10
** Inženir 1 VI VŠ 3.30
** Inženir 2 VI vš 2.90
** Inženir 3 VI vš 2.50
*** Tehnik 1 V ss 2.70
*** Tehnik 2 V ss 2.45
*** Tehnik 3 v ss 2.20
**** Laborant 1 IV 3 SS 2.30
**** Laborant 2 IV 3 SS 2.00
**** Laborant 3 IV 3 SS 1.70
Strojepisec 1 III 2 SS 1.80
Strojepisec 2 III 2 SS 1.60
Strojepisec 3 III 2 SS 1.40
Razmnoževalec III 2 SS 1.60
Kurjač III 2 SS 1.80
Telefonist III 2 SS 1.60
Kurir II PRI 1.35
Fizični delavec I OŠ 1.20
Čistilec I OŠ 1.00
-----------------------------------------------------------------------------
* Uvrstimo vse poklice z visoko izobrazbo (dipl. ing., dipl. družboslovci,
dipl. knjižničarji, programer, računovodja, knjigovodja, sistemski inženir,
bibliotekar, dokumentalist..)
** Uvrstimo vse poklice z višjo izobrazbo (inženirji, komercialisti,
knjižničarji, računovodja, knjigovodja...)
*** Uvrstimo vse poklice s končano Štiriletno srednjo solo.
**** Uvrstimo vse poklice s končano triletno srednjo šolo (Kvalificiran
delavec, tehnični risar, administrator.)
***** Mlade raziskovalce brez delovnih izkušenj se uvrsti v razred Asistenta,
ostale z izkušnjami v razred Raziskovalca 3 oziroma Višjega raziskovalca 3.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, vpisano v register kolektivnih pogodb z datumom 3. 9 1992 pod zap. št. 31 in št. spisa 141-34/92.
