Na podlagi prvega odstavka 69. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) in v skladu s sklepom o izdaji bankovcev za 5000, 1000, 500, 200, 100, 50, 20 in 10 tolarjev (Uradni list RS, št. 45/92) izdaja Svet Banke Slovenije

1. Banka Slovenije določa glavna znamenja bankovcev za 1000, 500 in 100 tolarjev.
2. Bankovci so tiskani na belem varnostnem papirju z vodnim znakom in varnostno nitjo v tehniki tribarvnega ofset tiska in tribarvnega globokega tiska z vidno in nevidno zaščito.
3. Bankovci imajo naslednje dimenzije: bankovec za 1000 tolarjev 156 mm x 78 mm bankovec za 500 tolarjev 150 mm x 75 mm bankovec za 100 tolarjev 138 mm x 69 mm
4. Videz bankovca za 1000 tolarjev
a) Sprednja stran:
Osnovni motiv na bankovcu je lik pesnika Franceta Prešerna, izdelan v ročni gravuri po sodobni umetniški predlogi. Pesnikovo podobo dopolnjuje na njegovi levi strani senca portreta, izpolnjena z mikropisavo, ki sega na sivozeleno barvno polje. Ob pesnikovem liku je na desni strani v tehniki globokega tiska napis "France Prešeren 1800-1849". Nad njim je pravokotna površina zelene barve, v kateri je v negativu številka "1000".
Na levi polovici bankovca je ob zunanjem robu odtisnjen napis "BANKA SLOVENIJE" v tehniki globokega tiska. V sredini bele površine bankovca je v vodnem znaku lik Franceta Prešerna. Pod njim je v zeleni barvi s številko odtisnjena vrednost bankovca. Desno od vodnega znaka je rumeno polje, v katerem je stilizirana pisalna mizica kot pripomoček pri pesnikovem snovanju, v zgornjem delu pa faksimile Prešernovega podpisa v zeleni in črni barvi, ki se končuje v sivem polju z računalniško izdelano zaščito. Pod njim je bela površina, ki prehaja v zaščitni vzorec zelene barve. Ta je po intenziteti zgoraj temnejši, proti robu bankovca pa svetlejši. Vzdolž zelenega pravokotnika je postavljen napis "TISOČ TOLARJEV" v globokem tisku.
V sredini bankovca spodaj je bel krog, razdeljen na štiri enake dele z vrisanimi segmenti kroga v sivi barvi, ki predstavlja sprednji del preglednega ornamenta. Tega dopolnjujejo negativne vrednosti v rdečem krogu na zadnji strani tako, da tvorijo kompozicijo dveh polnih krogov.
Preko celotne površine bankovca se z leve proti desni vije računalniško izvedena zaščita, ki se končuje v senci pesnikovega lika. Začetna linija vzorca je izpisana v mikropisavi z besedilom, ki je sestavljeno iz imena Banke Slovenije, številčne oznake vrednosti in skrajšanega imena denarne enote.
Na levi strani bankovca je na beli površini zgoraj znak za slepe, sestavljen iz reliefnega pokončnega pravokotnika in treh polnih krogov.
Na sprednji strani bankovca prevladujeta sivozelena in rumena barva.
b) Zadnja stran:
V osrednjem delu bankovca je na stilizirani tonski podlagi odtisnjen del besedila Zdravice, napisane ob novem letu 1844. Ob levem robu besedila je pokončno odtisnjena oznaka vrednosti z besedami "TISOČ TOLARJEV". Na levi strani bankovca je zaščitna tonska podlaga, sestavljena iz raznobarvnih linij, ki blago prehajajo od temnejših v svetlejše tone. Ob njej je pokončno postavljen trak, na katerem je zgoraj na srebrni podlagi stilizirano pisateljsko pero v črni barvi, na ostalih treh četrtinah pa je barvna vzorčasta geometrična zaščita. Levo od peresa je na ročno izrisanem rastru v gravuri s pesnikovim rokopisom odtisnjena beseda "Prijatli" iz pesmi Zdravica. V spodnjem delu bankovca je s številko označena vrednost bankovca. Preko celotne slikovne kompozicije je položena spiralna kombinacija, ki dopolnjuje grafično podobo bankovca.
V zgornjem delu bele površine sta ob notranjem robu odtisnjeni besedili "GUVERNER" in "ČLAN SVETA BANKE", pod njima pa faksimile podpisov guvernerja Banke Slovenije dr. Franceta Arharja in člana Sveta Banke Slovenije Andreja Ranta. V zgornjem kotu je gijoširan pravokotnik temno sive barve, v katerem je v negativu s številko izražena oznaka vrednosti. Pod njim sta eden pod drugim odtisnjena kraj in datum izdaje bankovca "LJUBLJANA 15. JANUAR 1992".
Ob zunanjem robu je v globokem tisku napis "BANKA SLOVENIJE". Vzporedno z njim je ob notranjem robu belega polja pokončno postavljena številčna oznaka bankovca, sestavljena iz dveh črk in šestih številk, natisnjena v črni barvi. Enaka številčna oznaka v rdeči barvi je natisnjena vodoravno na levi strani bankovca.
Na zadnji strani bankovca prevladujejo siva, oranžna in rdeča barva.
5. Videz bankovca za 500 tolarjev
a) Sprednja stran:
Osrednji motiv na bankovcu je lik slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, izdelan v tehniki ročne gravure po sodobni slikarski predlogi. Arhitektovo silhueto dopolnjuje na njegovi levi strani senca, izpolnjena z mikropisavo, ki sega v svetlo vijoličasto polje bankovca. Ob desnem robu je napis "Jože Plečnik 1872-1957", izveden v tehniki globokega tiska. V zgornjem kotu je pravokotna površina temno rdeče barve, v kateri je v negativu številka "500" Na levi polovici bankovca je ob zunanjem robu odtisnjen napis "BANKA SLOVENIJE" v globokem tisku. V sredini bele površine bankovca je v vodnem znaku podoba arhitekta Jožeta Plečnika. Pod njim je v temno rdeči barvi s številko izražena vrednost bankovca.
Desno od vodnega znaka sta dve navpični barvasti površini, ki se vključujeta v kompozicijo sprednje strani bankovca. V levem polju zgoraj je odtisnjen osrednji del tlorisa nerealiziranega projekta slovenskega parlamenta na ljubljanskem gradu. Pod njimi je gijoširana kombinacija v rdeči barvi, ki predstavlja del zaščite bankovca. Preko polovice belega polja in barvne površine ob njem je reproducirano šestilo kot del pribora arhitekta Plečnika. Šestilo je postavljeno tako, da se s konicama dotika izrisane krožnice, izvedene v mikropisavi z besedilom, ki je sestavljeno iz imena Banke Slovenije, številčne oznake vrednosti in skrajšanega imena denarne enote.
V desnem polju, sive barve, je v gravuri odtisnjena shematizirana risba vzorca kapitela z ljubljanskih Žal. Pod njim sta oranžni in rumeni pas, ob katerih je odtisnjen napis "PETSTO TOLARJEV" v globokem tisku. V rumenem polju je odtisnjen bel krog, ki predstavlja sprednji del preglednega ornamenta. V krogu sta dva med seboj prepletena trikotnika, od katerih je eden polne oranžne barve, drugi pa je le linijsko nakazan. Oba trikotnika se dopolnjujeta z identičnimi elementi na hrbtni strani bankovca tako, da ob presvetlitvi bankovca tvorita dva polna trikotnika.
Preko celotne površine sprednje strani bankovca je v gravuri odtisnjen vzorec računalniško izvedenih stiliziranih linij, ki se končuje v senci portreta.
Na levi strani bankovca zgoraj je na beli površini odtisnjen znak za slepe, sestavljen iz enakostraničnega trikotnika in dveh krogov, ki so izvedeni v linijskem globokem tisku.
Na sprednji strani bankovca prevladujejo rdeči, vijolični in oranžni barvni toni.
b) Zadnja stran:
Osrednji motiv na barvni tonski podlagi zaščitnega vzorca, ki iz svetlo rumene prehaja v svetlo vijolično barvo, predstavlja risbo vzhodne fasade Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani z izpostavljenimi detajli kot so stol, luč. kljuka na vhodnih vratih knjižnice. V levem kotu bankovca je napis Narodna in univerzitetna knjižnica". V spodnjem delu bankovca je predstavljen tloris knjižnice v perspektivni risbi. Čez levo tretjino je v gravuri odtisnjena oznaka vrednosti bankovca s številko, ob njej pa navpično z besedami izražena vrednost "PETSTO TOLARJEV".
Celo površino zadnje strani bankovca prekriva struktura perspektivnih risb opečnih zidakov kot enega glavnih gradbenih elementov na fasadi knjižnice, odtisnjenih v gravuri in v vijolični barvi.
V zgornjem delu bele površine na desni strani bankovca sta ob notranjem robu odtisnjeni besedili "GUVERNER" in "ČLAN SVETA BANKE", pod njima pa faksimile podpisov guvernerja Banke Slovenije dr. Franceta Arharja in člana Sveta Banke Slovenije dr. Ivana Ribnikarja. V zgornjem kotu je gijoširan pravokotnik temno rdeče barve, v katerem je v negativu s številko izražena oznaka vrednosti. Pod njim sta eden pod drugim odtisnjena kraj in datum izdaje bankovca "LJUBLJANA 15. JANUAR 1992".
Ob zunanjem robu je v globokem tisku napis "BANKA SLOVENIJE". Vzporedno z njim je ob notranjem robu belega polja pokončno postavljena številčna oznaka bankovca, sestavljena iz dveh črk in šestih številk, natisnjena v črni barvi. Enaka številčna oznaka v rdeči barvi je natisnjena vodoravno na levi strani bankovca.
Na zadnji strani bankovca prevladujejo rdeča, oranžna in vijolična barva.
6. Videz bankovca za 100 tolarjev
a) Sprednja stran:
Osnovni motiv na bankovcu je lik slovenskega slikarja impresionista Riharda Jakopiča, izdelan v tehniki ročne gravure po sodobni slikarski predlogi. Umetnikovo silhueto dopolnjuje na levi strani njegova senca, izpolnjena z mikropisavo, ki sega v barvno polje s prelivajočima se modro in vijolično barvo. Ob desnem robu bankovca je napis "Rihard Jakopič 1869-1943", izdelan v tehniki globokega tiska. Nad njim je pravokotna površina modre barve, v kateri je v negativu številka "100".
Na levi polovici bankovca je ob zunanjem robu odtisnjen napis "BANKA SLOVENIJE" v globokem tisku. V sredini bele površine bankovca je v vodnem znaku lik Riharda Jakopiča. Pod njim je v modri barvi s številko odtisnjena vrednost bankovca.
Osrednji del leve polovice bankovca izpolnjujejo slikarska paleta in dva slikarska čopiča kot umetnikovi delovni pripomočki. Pod paleto je enovito barvno polje, sestavljeno iz vzorca rumene, rdeče in modre barve, ki je po intenziteti zgoraj temnejši in prehaja v svetlejši spodnji del. Prostor nad paleto levo in desno od pokončnega čopiča je razdeljen na dve polji. Levo barvno polje je sestavljeno iz prekrivajočih se vzorcev rumene in rdeče barve, desno polje pa je sestavljeno iz enakomernega zaščitnega vzorca v sivi barvi. Vzdolž tega polja je postavljen napis "STO TOLARJEV" v globokem tisku.
V sredini zgornje polovice bankovca je na prehodu iz sive v vijolično barvno polje površina krožne oblike, razdeljena na enake koncentrične segmente, izmenično v beli in sivi barvi. Ti elementi se dopolnjujejo z odgovarjajočimi modrimi in belimi odtisi v krogu na hrbtni strani bankovca tako, da ob presvetlitvi bankovca dajejo vtis polnega kroga.
Preko celotne površine sprednje strani bankovca je v gravuri odtisnjen vzorec računalniške animacije nepravilne linije v treh barvah gravure (oranžna, modra in temno siva). Prva linija tega vzorca je izpisana v mikropisavi z besedilom, ki je sestavljeno iz imena Banke Slovenije, številčne oznake vrednosti in skrajšanega imena denarne enote.
V levem zgornjem kotu bankovca je odtisnjen znak za slepe, sestavljen iz reliefno izvedenega pokončnega pravokotnika in dveh polnih krogov.
Na sprednji strani bankovca prevladujejo modra, rumena in rdeča barva.
b) Zadnja stran:
Osrednji element zadnje strani bankovca predstavljata detajl Jakopičeve slike "Sonce" in aksionometrična upodobitev načrta nekdanjega Jakopičevega paviljona v parku Tivoli v Ljubljani, pod katerim je v kurzivu napis "Jakopičev paviljon". Preko motiva slike in paviljona je V gravuri v treh barvah odtisnjena računalniška grafična animacija kroga kot simbola sonca, prehajajoča iz krožnih v ravne linije, od modre preko oranžne v temno sivo barvo.
Nad aksionometrično risbo Jakopičevega paviljona so upodobljeni v rumeni, rdeči in modri barvi trije osnovni segmenti slike "Sonce".
Na levi strani bankovca je v spodnji tretjini čez računalniško izvedeno zaščito odtisnjena oznaka vrednosti s številko, ob njej pa navpično položeno besedilo "STO TOLARJEV".
V zgornjem delu bele površine na desni strani bankovca, sta ob notranjem robu odtisnjeni besedili "GUVERNER" in "ČLAN SVETA BANKE", pod njima pa faksimile podpisov guvernerja Banke Slovenije dr. Franceta Arharja in člana Sveta Banke Slovenije mag. Janeza Košaka. V zgornjem kotu je gijoširan pravokotnik modre barve, v katerem je v negativu vidna številčna oznaka vrednosti. Pod njim sta eden pod drugim odtisnjena kraj in datum izdaje bankovca "LJUBLJANA 15. JANUAR 1992".
Ob zunanjem robu je v globokem tisku napis "BANKA SLOVENIJE". Vzporedno z njim je ob notranjem robu belega polja pokončno postavljena številčna oznaka bankovca, sestavljena iz dveh črk in šestih številk, natisnjena v črni barvi. Enaka številčna oznaka v rdeči barvi je natisnjena vodoravno na levi strani bankovca.
Na zadnji strani bankovca prevladujeta modra in rumena barva.
7. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.