Na podlagi prvega odstavka 107. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo
Razglaša se zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na seji Družbenopolitičnega zbora dne 24. septembra 1992, na seji Zbora občin dne 7. oktobra 1992 in na seji Zbora združenega dela dne 24. septembra 1992.
Št. 0100-104/92
Ljubljana, dne 7. oktobra 1992.
Predsednik
Milan Kučan l. r.
ZAKON
o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se urejajo omejitve glede opravljanja pridobitne dejavnosti v zasebne namene za osebe, ki opravljajo predstavniške in izvršilne funkcije v državnih organih in organih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji), ter nadzorstvo nad njihovim premoženjskim stanjem.
Nezdružljivost funkcije sodnikov Ustavnega sodišča, sodnikov in državnih tožilcev s pridobitno dejavnostjo ureja poseben zakon.
2. člen
Funkcionar med trajanjem funkcije ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, ki je po tem zakonu nezdružljiva z njegovo funkcijo.
3. člen
Funkcionar v zvezi z opravljanjem funkcije ne sme sprejemati daril.
Funkcionar si med časom, ko opravlja funkcijo, ne sme pridobivati ugodnosti, ki bi lahko vplivale na njegovo ravnanje pri opravljanju funkcije.
Prepoved sprejemanja daril in pridobivanja ugodnosti velja tudi za funkcionarjevega zakonca oziroma osebo, s katero živi v izvenzakonski skupnosti, pa tudi za otroke in posvojence, starše, vnuke, brate in sestre, ki živijo z njim v istem gospodinjstvu.
Funkcionar ni odgovoren, če dokaže, da ni mogel vplivati na ravnanje oseb iz prejšnjega odstavka, oziroma če dokaže, da darilo ali ugodnost ni v zvezi z opravljanjem njegove funkcije.
4. člen
Za opravljanje nalog po tem zakonu se ustanovi posebna komisija.
II. FUNKCIONARJI, KI POKLICNO OPRAVLJAJO FUNKCIJO
5. člen
Funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo (v nadaljnjem besedilu: poklicni funkcionar), v času trajanja funkcije ne sme opravljati nobene pridobitne dejavnosti v zasebne namene, ki bi lahko vplivala na objektivno ali od zunanjih vplivov neodvisno opravljanje funkcije.
Kot pridobitna dejavnost po prejšnjem odstavku se ne šteje upravljanje lastnega premoženja, ki ne služi za pridobivanje dohodka kot so stanovanjska hiša, hiša za počitek, zemljišča in podobno, vodenje kmetije ter znanstveno-raziskovalno, umetniško, kulturno in publicistično delo.
6. člen
Poklicni funkcionar, ki je pred nastopom funkcije kot lastnik sam upravljal gospodarsko družbo, podjetje ali zavod, opravljal poklic ali drugo zasebno dejavnost, lahko za čas trajanja funkcije v skladu z zakonom poveri upravljanje gospodarske družbe, podjetja ali zavoda oziroma opravljanje poklica ali druge zasebne dejavnosti, upravitelju.
Upravitelj ne more biti funkcionarjev zakonec oziroma oseba, s katero živi v izvenzakonski skupnosti. Prepoved velja tudi za otroke in posvojence, starše, vnuke, brate in sestre, ki živijo s funkcionarjem v istem gospodinjstvu.
7. člen
Ne glede na določbo prejšnjega člena, lahko poklicni funkcionar, ki je bil pred nastopom funkcije samostojni obrtnik, za čas trajanja funkcije v skladu z zakonom poveri vodenje obratovalnice enemu od zaposlenih delavcev ali družinskemu članu.
III. FUNKCIONARJI, KI NEPOKLICNO OPRAVLJAJO FUNKCIJO
8. člen
Funkcionar, ki funkcije ne opravlja poklicno (v nadaljnjem besedilu: nepoklicni funkcionar) lahko opravlja pridobitno dejavnost v zasebne namene, če to ne vpliva na izvrševanje njegove funkcije oziroma, če zaradi narave pridobitne dejavnosti, ki jo opravlja, to ne ovira objektivnega in od zunanjih vplivov neodvisnega opravljanja funkcije.
IV. PREMOŽENJSKO STANJE FUNKCIONARJEV
9. člen
Poklicni in nepoklicni funkcionar morata takoj, najkasneje pa v enem mesecu po nastopu in prenehanju funkcije sporočiti komisiji podatke o svojem premoženjskem stanju.
10. člen
Funkcionar mora komisiji predložiti podatke o: – funkciji, ki jo opravlja poklicno ali nepoklicno,
– drugih funkcijah oziroma položajih, ki jih zaseda,
– pridobitni dejavnosti, ki jo je opravljal pred nastopom funkcije,
– premoženju,
– plači in drugih dohodkih v preteklem letu: Pri premoženju navede funkcionar podatke o:
– nepremičninah z vsemi zemljiškoknjižnimi podatki,
– gospodarski družbi, podjetju, zavodu, poklicu oziroma drugi zasebni dejavnosti z opisom dejavnosti, oznako firme ter podatki o deležih in vrednosti,
– denarnih sredstvih in vrednostnih papirjih,
– dolgovih in obveznostih oziroma prevzetih jamstvih,
– premičninah večje vrednosti, pri čemer se kot premičnine večje vrednosti štejejo stvari oziroma predmeti, ki presegajo vrednost 500.000 tolarjev.
Funkcionar sporoči komisiji tudi podatke o premoženju in dohodkih zakonca oziroma osebe, ki z njo živi v izvenzakonski skupnosti, ter družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, kakor tudi podatke o skupnem premoženju funkcionarja in njegovega zakonca oziroma osebe, s katero živi v izvenzakonski skupnosti.
11. člen
Funkcionar je v času trajanja mandata dolžan prijaviti premoženje vsaki dve leti.
Na zahtevo pristojnega organa mora funkcionar še v enem letu po prenehanju opravljanja funkcije dati pristojnemu organu podatke o premoženju.
12. člen
Podatki o premoženju in dohodkih funkcionarja se štejejo kot osebni podatki in se smejo uporabljati izključno za spremljanje premoženjskega stanja funkcionarjev po tem zakonu.
Plače in drugi prejemki funkcionarjev, ki se izplačujejo iz proračuna, so javni.
V. NALOGE KOMISIJE
13. člen
Komisijo iz 4. člena tega zakona ustanovi državni zbor.
Predsednika in štiri člane izvoli državni zbor, dva člana pa državni svet.
14. člen
Komisija o zadevah iz svoje pristojnosti odloča na seji, sklepe pa sprejema z večino glasov vseh članov.
Način svojega dela komisija podrobneje uredi s poslovnikom.
15. člen
Če komisija ugotovi, da poklicni funkcionar v nasprotju s tem zakonom, ni prenehal opravljati pridobitne dejavnosti, ki je nezdružljiva z opravljanjem funkcije, s sklepom naloži funkcionarju, da najpozneje v treh mesecih preneha opravljati pridobitno dejavnost.
O svojem sklepu obvesti komisija tudi organ, katerega član je funkcionar oziroma drug organ, pristojen za. izvolitev ali imenovanje funkcionarja.
16. člen
Če komisija ugotovi, da nepoklicni funkcionar opravlja pridobitno dejavnost v zasebne namene tako, da je s tem ovirano objektivno in neodvisno opravljanje funkcije, s sklepom odloči, da mora funkcionar v roku treh mesecev prenehati opravljati tako pridobitno dejavnost.
O svojem sklepu obvesti komisija tudi organ, katerega član je funkcionar oziroma organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje funkcionarja.
17. člen
Če komisija ugotovi, da ji funkcionar ni sporočil podatkov o svojem, premoženj u in dohodkih, ki jih je dolžan sporočiti po 10. členu tega zakona, ga pozove, da ji v roku, ki ga sama določi, predloži predpisane podatke.
Če funkcionar kljub opozorilu komisije ne predloži zahtevanih podatkov, komisija obvesti organ, katerega član je funkcionar, oziroma organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje funkcionarjev.
18. člen
Če komisija oceni, da je funkcionar opravljal pridobitno dejavnost v nasprotju s tem zakonom, sprejemal darila ali si pridobival ugodnosti, ki so vplivale na izvrševanje funkcije, obvesti o tem organ, katerega član je funkcionar oziroma organ, pristojen za izvolitev in imenovanje funkcionarja.
Če organ, katerega član je funkcionar oziroma organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje funkcionarja, ugotovi, da je funkcionar opravljal pridobitno dejavnost v nasprotju s tem zakonom, sprejemal darila ali si pridobival ugodnosti, ki so vplivale na izvrševanje njegove funkcije, začne postopek za prenehanje mandata oziroma za razrešitev v skladu z ustavo in zakonom.
19. člen
Če komisija na podlagi podatkov o premoženjskem stanju ali na podlagi drugih podatkov ugotovi, da se je premoženje funkcionarja oziroma njegovih družinskih članov, s katerimi živi v istem gospodinjstvu, izjemno povečalo, mora o tem obvestiti organ, katerega član je funkcionar oziroma organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje funkcionarja.
Organ, katerega član je funkcionar oziroma organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje funkcionarja, lahko v vsakem času od pristojnega organa zahteva takšno poročilo.
20. člen
Če iz obvestila o premoženju in dohodkih funkcionarja izhaja, da je delež funkcionarja, njegovega zakonca ali osebe, s katero živi v izvenzakonski skupnosti ali njegovih družinskih članov, s katerimi živi v istem gospodinjstvu, v gospodarski družbi, podjetju ali zavodu večji od 25% vrednosti, taka družba, podjetje ali zavod ne sme poslovati z državo ter javnimi podjetji in javnimi zavodi.
Komisija lahko izjemoma dovoli gospodarski družbi, podjetju ali zavodu iz prejšnjega odstavka takšno poslovanje, če to ni povezano z javnim delovanjem funkcionarja.
Na podlagi 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti velja omejitev iz prvega odstavka tega člena. Poročilo se predloži državnemu zboru in po obravnavi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
21. člen
Kadar komisija ali organ, katerega član je funkcionar oziroma drug organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje funkcionarja, odloča o zadevah iz 15. do 20. člena tega zakona, mora prizadetemu funkcionarju omogočiti, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za odločitev.
22. člen
Na zahtevo komisije so ji davčni organi dolžni dati podatke iz uradnih evidenc, ki se nanašajo na premoženje in dohodke funkcionarja, o katerem je ta dolžan obvestiti komisijo.
23. člen
Določbe IV. in V. poglavja se smiselno uporabljajo tudi za predsednika Republike Slovenije.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
V lokalnih skupnostih opravlja pristojnosti državnega zbora po tem zakonu organ, določen s statutom lokalne skupnosti.
25. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem konstituiranja državnega zbora, najpozneje pa 23. decembra 1992.
Št. 020-02/92-22/2
Ljubljana, dne 7. oktobra 1992.
Skupščina Republike Slovenije
Predsednik
dr. France Bučar l. r.
