Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, 8/90 in Uradni list RS, št. 26/92) in 7. člena odloka o pristojnosti in sestavi zborov Skupščine občine Črnomelj (SDL, št. 1/89) je Skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. 9. 1992 sprejela

Z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne in estetske vrednosti ter zagotovi nadaljnji obstoj se antični mitrej na Rožancu razglasi za kulturni spomenik.

Antični mitrej na Rožancu spada med najbolj privlačne arheološke spomenike v Sloveniji. Mitrej je v skalno steno vklesana podoba Mitre, boga svetlobe in resnice, pri obredni daritvi bika. Na reliefu so prikazani tudi spremljajoči liki ter napis, ki pove, da so bratje Nepos, Proculiis in Firminus postavili ta tempelj nepremagljivemu Mitri za svoje in svojih bližnjih zdravje.
Relief je nastal v 3. stoletju n. št.

Mitrov tempelj je vklesan v naravno skalno steno v gozdnem pobočju nad železniško progo Črnomelj-Novo mesto, v udorni dolinici blizu p.c. sv. Jurija na Rožancu. Domačini imenujejo ta kraj z ledinskim imenom "v Judovju".
Spomenik sestavljata reliefna podoba, vklesana v skalno steno in območje okrog njega.
Spomenik je po stanju na dan 10. 8. 1992 last občine Črnomelj (številka parcele 4262/2, zemljiško knjižni vložek 625, k.o. Petrova vas).

Širše območje spomenika, ki se ustrezno spomeniško varuje, tvorijo naslednje parcelne številke: 4343, 4263,4258, 4259, 4260, 4261/1, 4262/3, 4262/1 in 4264, vse k.o. Petrova vas.

Varstveni režim na območju spomenika, ki je opredeljeno v 3. členu tega odloka je naslednji:
Mitrej na Rožancu se varuje kot arheološki spomenik na mestu samem, dokler bo to mogoče, oziroma dokler iz strokovnih ocen ne bo povsem jasno, da za njegov obstoj ni druge možnosti kot prenos v zaprt prostor. Tudi v primeru namestitve kopije se varuje okolje v neokrnjeni obliki. Prepovedani so vsi posegi v okolju, razen posegov, ki so v skladu z gozdnogospodarskim načrtom, h kateremu mora dati soglasje Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu. V soglasju z Zavodom so možne raziskave, ki bodo služile za izbiro zaščitnih ukrepov. Kakršnikoli drugi posegi so dovoljeni le v soglasju in pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu.
Varstveni režim na širšem območju spomenika, kot je opredeljeno v 4. členu tega odloka je naslednji:
Območje ostane še naprej gozdnato. Prepovedani so vsi posegi, ki rušijo sedanjo podobo kraja, razen posegov, ki so v skladu z gozdno gospodarskim načrtom, h kateremu mora dati soglasje Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Kakršnikoli posegi na tem območju so možni le z dovoljenjem in pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto.

Antični mitrej na Rožancu se ohranja na avtentični lokaciji, dokler bo to mogoče. V skrajni konsekvenci se relief, izreže in prenese v Belokranjski muzej v Metliko, na prvotnem mestu pa se postavi kopija. To odločitev sprejme poseben strokovni svet, ki ga imenuje Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu.

Za nadzor nad izvajanjem določb tega odloka je pristojna Medobčinska inšpekcijska služba v Novem mestu.

Nespoštovanje določb tega odloka se kaznuje z denarnimi kaznimi, ki so predvidene v Zakonu 6 naravni in kulturni dediščini.

Občinski upravni organ pristojen za premoženjskopravne zadeve poda po uveljavitvi tega odloka predlog za vpis zaznambe spomenika v zemljiško knjigo.

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.