Na podlagi 44. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in 5/91), 15. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77 in 29/86), 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in 10/91) ter 5. člena odloka o sestavi in pristojnostih zborov Skupščine občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 11/90 in 23/90) je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji dne 23. 9. 1992 sprejela

S tem odlokom se določa minimalni obvezni poslovni čas za podjetja, ki opravljajo promet blaga na drobno, gostinske in obrtne storitve, turistične poslovalnice, lekarne, banke ter obratovalnice samostojnih obrtnikov, ki opravljajo prodajo blaga na drobno, gostinske in obrtne storitve in turistično dejavnost na območju občine Grosuplje. Podjetja in samostojni obrtniki pri določitvi poslovnega časa v svojih poslovnih enotah v okviru določil tega odloka upoštevajo potrebe potrošnikov in turizma v skladu s predpisi o javnem redu in miru.

Podjetja in samostojni obrtniki morajo razpored poslovnega časa priglasiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu. V priglasitvi mora biti naveden tudi prosti dan v tednu.
Poslovni čas velja do priglasitve spremembe, ki mora biti opravljena pri pristojnem občinskem upravnem organu 15 dni pred predvideno spremembo, razen v primerih višje sile.
Razpored poslovnega časa med tednom in pregled dežurnega poslovnega časa mora biti objavljen na vidnem mestu pred vhodom v poslovni prostor.

Glede na poslovne in turistične interese ter zaradi krajevnih potreb lahko podjetja in samostojni obrtniki poslujejo vse dni v tednu v podaljšanem poslovnem času. Podjetja in samostojni obrtniki so dolžni priglasiti podaljšani poslovni čas pristojnemu občinskemu upravnemu organu, razen če ni v tem odloku drugače določeno.
Zaradi nemotene preskrbe občanov in turistične ponudbe poslujejo na območju občine Grosuplje dežurna podjetja in samostojni obrtniki v podaljšanem poslovnem času ob sobotah popoldne, nedeljah ter pred in med prazniki. Dežurna podjetja in samostojni obrtniki kot tudi njihov poslovni čas določi pristojni občinski upravni organ na podlagi dogovora s podjetji in samostojnimi obrtniki.

Podjetja in samostojni obrtniki, ki poslujejo tudi ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih, imajo lahko skrajšan poslovni čas ali med tednom dela prosti dan. Skrajšan poslovni čas ali prosti dan odobri pristojni občinski upravni organ.

Pristojni občinski upravni organ lahko dovoli, da se posamezna prodajalna oziroma poslovalnica zapre zaradi adaptacije, kolektivnega dopusta, inventure in v primerih višje sile.
Začasna prekinitev zaradi kolektivnih dopustov ne sme biti daljša kot 30 dni.
O vseh načrtovanih prekinitvah poslovanja mora podjetje ali samostojni obrtnik vsaj teden dni prej na vidnem mestu ob vhodu obvestiti občane, koliko časa ne bo poslovala.
V primeru višje sile je dolžna o tem zagotoviti takojšnje obvestilo.

Posamezni, v tem odloku uporabljeni izrazi, imajo naslednji pomen:
1. Prodajalne oziroma poslovalnice so vsi prodajni prostori, vključno kioski ter obratovalnice in gostinski obrati, kakor tudi poslovni prostori lekarn in bank, ki so namenjeni poslovanju s strankami.
2. Trgovine so prodajalne, ki prodajajo:
– živila, tehnično in drugo industrijsko blago.
– reprodukcijski material
– tobak in tobačne izdelke, poštne in druge taksne vrednotice (trafike)
– nafto in naftne derivate (bencinski servisi)
– knjige, papir, šolske in pisarniške potrebščine (knjigarne)
– cvetje (cvetličarne)
– gospodinjski plin.

Trgovine določijo poslovni čas:
– z neprekinjenim poslovnim časom najmanj sedem ur dnevno, vse delovne dni v tednu najmanj med 8. in
12. uro, razen v soboto, ko poslujejo najmanj med 8. in 13. uro
– z deljenim poslovnim časom najmanj med 8. in 12. uro ter popoldan med 15. in 18. uro, vse delovne dni v tednu, razen v soboto, ko poslujejo najmanj med 8. in
13. uro
– s celodnevnim neprekinjenim poslovnim časom vse delovne dni v tednu najmanj med 8. in 19. uro, razen v soboto, ko poslujejo najmanj med 8. in 13. uro.

Tržnica posluje v skladu s tržnim redom.

Prodajalne nafte in naftnih derivatov (bencinski servisi) določijo poslovni čas v poletnem času najmanj med 6. in 20. uro vse delovne dni v tednu, v zimskem času pa najmanj med 7. in 19. uro vse delovne dni v tednu.

Lekarne poslujejo vse delovne dni v tednu. Poslovni čas določijo najmanj med 8. in 19. uro, razen ob sobotah, ko poslujejo najmanj med 8. in 13. uro.
Zadnji delovni dan v koledarskem letu poslujejo lekarne najmanj med 8. in 13. uro.

Banke določijo poslovni čas:
– z neprekinjenim poslovnim časom najmanj med 8. in 13. uro, en dan v tednu poslujejo ves dan, s tem, da določijo poslovni čas najmanj med 11. in 18. uro; ob sobotah ne poslujejo;
– z deljenim poslovnim časom najmanj med 9. in 12. uro dopoldan in 15. in 17. uro popoldan, ob sobotah ne poslujejo;
– s celodnevnim neprekinjenim poslovnim časom vse delovne dni v tednu, najmanj med 8. in 18. uro, razen ob sobotah, ko poslujejo najmanj med 8. in 12. uro.
Vse banke poslujejo zadnji delovni dan v koledarskem letu najmanj med 8. in 13. uro.

Gostinski obrati poslujejo najmanj šest dni v tednu, poslovni čas pa določijo:
– gostinski obrati v stanovanjskih blokih, ne glede na vrsto obrata, med 7. in 22. uro, najmanj 8 ur dnevno,
– hotelske restavracije med 6. in 24. uro najmanj 8 ur dnevno, ob petkih in sobotah lahko poslujejo do 1. ure
– restavracije med 6. in 23. uro, najmanj 8 ur dnevno
– samopostrežne restavracije med 6. in 22. uro najmanj 8 ur dnevno, razen v soboto, ko poslujejo najmanj med 6. in 14. uro
– gostilne med 7. in 24. uro, najmanj 8 ur dnevno, ob petkih in sobotah lahko poslujejo do 1. ure
– okrepčevalnice med 7. in 22. uro, najmanj 8 ur dnevno, v primeru, ko poslujejo v sestavi trgovine, je njihov poslovni čas enak kot za trgovino
– slaščičarne med 7. in 21. uro, najmanj 8 ur dnevno
– disco klubi med 19. in 24. uro, ob petkih in sobotah do 3. ure.
Gostinski obrati iz 1. alinee 1. odstavka tega člena poslovnega časa ne morejo podaljšati, ostali gostinski obrati iz prejšnjega odstavka tega člena pa lahko izjemoma podaljšajo poslovni čas ob skupinskih prireditvah na podlagi dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa. Gostinski obrat mora vlogo podati najmanj 10 dni pred prireditvijo, upravni organ pa mora izdati dovoljenje najmanj 5 dni pred prireditvijo.

Pred in ob državnih praznikih lahko gostinski obrati poslujejo v podaljšanem poslovnem času brez predhodne priglasitve pristojnemu občinskemu upravnemu organu.

Podjetja in samostojni obrtniki, ki poslujejo:
– z neprekinjenim poslovnim časom, določijo poslovni čas najmanj med 8. in 15. uro, najmanj 7 ur dnevno, razen ob sobotah, ko ga določijo najmanj med 8. in 13. uro
– v deljenem poslovnem času določijo poslovni čas dopoldne med 8. in 11. uro ter popoldne med 14. in 18. uro, najmanj 7 ur dnevno, razen ob sobotah, ko ga določijo najmanj med 8. in 13. uro
– v celodnevnem neprekinjenem poslovnem času določijo poslovni čas najmanj med 8. in 18. uro, najmanj 8 ur dnevno, razen ob sobotah, ko ga določijo najmanj med 8. in 13. uro.
Podjetjem in samostojnim obrtnikom, ki opravljajo storitve oziroma prodajo izdelkov neposredno občanom, narava njihove dejavnosti pa zahteva nemoten proizvodni proces, lahko pristojni občinski upravni organ dovoli skrajšan poslovni čas za delo s strankami.

Zaradi zadovoljitve potreb potrošnikov so dolžna podjetja in samostojni obrtniki, ki opravljajo storitve občanom in poslujejo v neprekinjenem dopoldanskem poslovnem času, poslovati en dan v tednu neprekinjeno do 18. ure.
Podjetja in samostojni obrtniki so tega dne dolžni med 7. in 18. uro zagotoviti storitve tudi na domu za popravilo radijskih, televizijskih ter gospodinjskih aparatov in notranjih instalacij.

Podjetja so dolžna organizirani neprekinjeno intervencijsko službo za okvare na električnem, plinovodnem, toplovodnem, vodovodnem in kanalizacijskem omrežju ter električnih, plinskih, toplovodnih, vodovodnih ter kanalskih instalacijah v stanovanjskih in podobnih objektih.

Z denarno kaznijo 30.000 SIT se kaznuje za prekršek podjetje ali samostojni obrtnik, ki nima objavljenega razporeda poslovnega časa med tednom in dežurnega poslovnega časa v skladu z 2 členom.
Z denarno kaznijo 5.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v podjetju, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Denarna kazen se izterja takoj na kraju samem.

Z denarno kaznijo od 4.000 do 30.000 SIT se kaznuje za prekršek podjetje ali samostojni obrtnik, ki:
– ne priglasi razporeda poslovnega časa skladno s 1. odst. 2. člena
– ne posluje v poslovnem času, ki ga določi pristojni občinski upravni organ (3. člen)
– skrajša ali določi prosti dan brez predhodne odobritve pristojnega občinskega upravnega organa (4. člen)
– zapre prodajalno oziroma poslovalnico v nasprotju s 5. členom
Z denarno kaznijo do 5.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba v podjetju, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 4.000 do 30.000 SIT se kaznuje za prekršek podjetje ali samostojni obrtnik, ki posluje v nasprotju z določili 3., 7., 9., 10., 11., 12., 14., 15. in 16. člena.
Z denarno kaznijo do. 5.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba v podjetju, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Podjetja in samostojni obrtniki so dolžni uskladiti poslovni čas s tem odlokom najkasneje v enem mesecu od dneva njegove uveljavitve.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poslovnem času (Uradni list SRS, št. 33/89).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.