Na podlagi 36. in 77. člena zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91) izdaja Vlada Republike Slovenije

S tem odlokom se urejajo:
– vrste podatkov, pomembnih za obrambo, stopnje zaupnosti ter ukrepi za njihovo varovanje;
– aerosnemanje in uporaba aeroposnetkov, meritve in raziskave zemljišča ter postopki za pridobivanje dovoljenj in soglasij za uradno ter javno rabo podatkov, pomembnih za obrambo;
– podatki obrambnega pomena, ki se ne smejo vnašati v javne publikacije;
– obrambne potrebe, ki se morajo upoštevati pri posegih v prostor.

Po tem odloku se varuje vsebina pisnih, tiskanih, risanih, posnetih, računalniških in drugih zapisov, če vsebujejo podatke obrambnega pomena, ki so zaupni.
Publikacija za javno rabo v smislu tega odloka je tiskana ali kako drugače razmnožena publikacija oziroma podatek, ki je dostopen domačim in tujim pravnim ter fizičnim osebam brez omejitve.
Druge publikacije, ki vsebujejo zaupne podatke, so gradiva za uradno rabo za potrebe in delo državnih in drugih organov in organizacij oziroma domačih pravnih in fizičnih oseb. Publikacije, ki vsebujejo zaupne podatke, morajo biti ustrezno označene v skladu s tem odlokom.
Za varovanje zaupnih obrambnih podatkov se morajo izvajati splošni in posebni varnostni ukrepi.

Podatki, pomembni za obrambo, so vse vrste podatkov, katerih vsebina bi, če bi bila odkrita ali če bi zanjo zvedele nepooblaščene osebe, povzročila škodljive posledice za obrambno pripravljenost.
Podatki, pomembni za obrambo, so glede na vrsto zaupnosti državna, vojaška ali uradna skrivnost.
Podatki, ki so vojaška ali uradna skrivnost, so glede na stopnjo zaupnosti strogo zaupni ali zaupni.
Vrsta in stopnja zaupnosti obrambnih podatkov se določi na podlagi ocene njihovega pomena in možnih škodljivih posledic ki bi nastale, če bi bili odkriti ali odtujeni. Vrsto in stopnjo zaupnosti obrambnih podatkov določi ob njihovem nastanku predstojnik državnega organa ali notranje organizacijske enote, poveljnik oziroma pooblaščeni starešina v Teritorialni obrambi oziroma predstojnik podjetja, zavoda ali druge organizacije, kjer je nastal podatek.
Na pisnih in drugih zapisih se vrsta in stopnja zaupnosti praviloma označuje v zgornjem desnem kotu zapisa.

Državna skrivnost so za obrambo pomembni podatki, katerih odkritje ali odtujitev bi lahko imelo zelo hude posledice za obrambo države. Taki podatki so:
– celovita ocena vojaško-političnih, ekonomskih in drugih razmer ob napadu na državo ter ocena pogojev in možnosti za delovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti v vojni;
– obrambni načrti organov na ravni države ter načrt uporabe Teritorialne obrambe;
– načrt za pripravljenost, in mobilizacijo nosilcev obrambnega sistema na ravni države;
– celovit načrt materialne in zdravstvene oskrbe Teritorialne obrambe, prebivalstva in drugih obrambnih potreb na ravni države v vojni;
– zbirni načrti in dokumenti o vrstah, količinah in razmestitvah blagovnih rezerv države in njenih zmogljivostih ^a vojno proizvodnjo oborožitve in vojaške opreme;
– zbirni načrti in dokumenti, ki se nanašajo na pripravo in ureditev državnega ozemlja za obrambo;
– ocene in analize obveščevalnih in varnostnih organov, ki so posebnega pomena za obrambo države;
– dokumenti, načrti in sredstva, ki se nanašajo na sistemske podatke o zaščiti prenosa, shranjevanja in zaščiti informacij v obrambnem sistemu;
– zbirni dokumenti in analize o mobilizaciji, vojni organizaciji in formaciji Teritorialne obrambe.
Dokumenti, načrti in drugi zapisi iz prejšnjega odstavka se označujejo z "OBRAMBA – DRŽAVNA SKRIVNOST".

Vojaška ali uradna skrivnost s stopnjo strogo zaupno so podatki, katerih odkritje ali odtujitev bi lahko imela hude posledice za obrambo države in ki po svojem pomenu niso zajeti v. prejšnjem členu. Taki podatki so:
– obrambni načrti državnih organov, podjetij, zavodov in drugih organizacij, ki so posebnega pomena za obrambo in zaščito na ravni države;
– dokumenti in načrti o materialni in zdravstveni oskrbi Teritorialne obrambe, prebivalstva in drugih obrambnih potreb v vojni na določenem območju;
– dokumenti o organizaciji, sredstvih in sistemu zvez za obrambne potrebe;
– raziskovalni projekti, znanstveni izumi in izsledki, ki so posebnega pomena za obrambo;
– dokumenti, ki se nanašajo na priprave in ureditev določenega območja za obrambo oziroma na vrsto priprav in ureditve;
– dokumenti in analize o vojni organizaciji, formaciji, pripravljenosti ali usposobljenosti Teritorialne obrambe;
– dokumenti in analize o mobilizacijski pripravljenosti Teritorialne obrambe;
– poročila, analize in ocene o bojni pripravljenosti Teritorialne obrambe;
– dokumenti, poročila, analize in ocene o nabavi in opremljenosti Teritorialne obrambe z oborožitvijo in vojaško opremo, ognjeni moči enot, specialnih tehničnih sredstvih in njihovi uporabi ter analize kadrovske popolnitve;
– elaborati vaj za preverjanje obrambnih sestavin, razen vaj, ki se prijavljajo v skladu z mednarodnimi sporazumi;
– dokumenti, načrti in sredstva za zaščito prenosa zaupnih podatkov in informacij v obrambnem sistemu;
– dokumentacija o strategiji razvoja informacijskega sistema ter urejanju strojne, komunikacijske in aplikativne programske opreme v obrambnem sistemu;
– zbirne analize, ocene in evidence na področju obrambnih priprav;
– načrti, dokumenti in naprave, s katerimi se varujejo objekti obrambnega pomena;
– podatki, ocene in analize obveščevalnih in varnostnih organov.
Dokumenti, načrti in drugi zapisi iz prejšnjega odstavka, se označujejo z označbo "OBRAMBA – VOJAŠKA SKRIVNOST – STROGO ZAUPNO" ali "OBRAMBA – URADNA SKRIVNOST – STROGO ZAUPNO".

Vojaška ali uradna skrivnost s stopnjo zaupno so podatki, pomembni za obrambo, ki se nanašajo na Teritorialno obrambo in obrambne priprave državnih organov ter podjetij, zavodov in drugih organizacij, katerih dejavnost je posebnega pomena za obrambo, namensko proizvodnjo ter priprave civilne obrambe, ki niso zajeti v 4. in 5. členu tega odloka, katerih odkritje ali odtujitev bi lahko povzročila škodljive posledice za obrambno pripravljenost.
Dokumenti, načrti in drugi zapisi, ki so vojaška ali uradna skrivnost s stopnjo zaupno", se označujejo z označbo "OBRAMBA – VOJAŠKA SKRIVNOST -ZAUPNO" ali "OBRAMBA – URADNA SKRIVNOST – ZAUPNO".

Za varovanje podatkov, pomembnih za obrambo vseh vrst in stopenj zaupnosti se določijo naslednji splošni ukrepi:
– ocena pomena podatkov ter določitev vrste in stopnje zaupnosti;
– osebe, ki se lahko seznanijo z zaupnimi podatki;
– način varovanja in uporabe zaupnih podatkov;
– način in sredstva za prenos zaupnih podatkov;
– organizacija varovanja in uporaba tehničnih ter drugih ukrepov za varovanje zaupnih podatkov;
– nadzor nad izvajanjem predpisanih ukrepov za varovanje.
Kot splošni ukrepi za varovanje zaupnih podatkov se lahko določijo tudi prepoved ali omejitev dostopa do zaupnih podatkov, prepoved javnega razstavljanja in prikazovanja ter omejitev ali prepoved snemanja in vnašanja tehničnih sredstev za snemanje oziroma kopiranje v prostore, v katerih se hranijo zaupni podatki.

Za varovanje zaupnih podatkov, ki pomenijo državno, vojaško ali uradno skrivnost s stopnjo "STROGO ZAUPNO", se določajo tudi naslednji posebni ukrepi:
– vodenje posebne evidence o nastanku, prenosu in uporabi dokumentov oziroma zapisov z zaupnimi podatki ter evidence o osebah, ki so seznanjene s takšnimi dokumenti oziroma zapisi;
– število izvodov dokumenta ali zapisa, oštevilčenje vsakega izvoda ter osebe, ki se jim podatki pošiljajo;
– pisno navodilo o prepisovanju, razmnoževanju in pripravljanju izvlečkov iz dokumentov ali zapisov ter način uničevanja delovnih gradiv;
– pisne izjave o seznanjanju s podatki, ki pomenijo državno skrivnost, ter pisna predaja in prevzem dolžnosti med osebami, ki razpolagajo s takimi podatki ali jih varujejo;
– način in roki za vračanje oziroma uničenje dokumentov z zaupnimi podatki.
Dokumenti z označbo državna skrivnost se prenašajo s kurirjem s spremstvom, po elektronskih medijih oziroma zvezah pa z najvišjo možno stopnjo zaščite.

Če je zaupen podatek odkrit ali odtujen, mora odgovorna oseba organa, podjetja, zavoda ali druge organizacije, v kateri je bil podatek odkrit ali odtujen, o tem takoj obvestiti pristojni varnostni organ.
Ne šteje se za protipravno razpolaganje z zaupnimi podatki, če jih je posredovala pooblaščena oseba na zahtevo državnega organa ali pri izvrševanju mednarodnih obveznosti države.

Aerosnemanje za znanstvene potrebe, za potrebe urejanja prostora, izmeritev in raziskavo zemljišča ter obdelavo, interpretacijo in razmnoževanje tako pridobljenih aeroposnetkov oziroma proizvodnjo kartografskih publikacij opravljajo samo organi in organizacije, ki jih pooblasti Vlada Republike Slovenije.
Aerosnemanje za informativne, publicistične, propagandne in druge namene lahko opravljajo pravne in fizične osebe v skladu s tem odlokom.

Pooblaščeni organi in organizacije oziroma druge pravne in fizične osebe iz prejšnjega člena opravljajo aerosnemanje in obdelujejo posneti material po poprejšnjem dovoljenju Ministrstva za obrambo.
V zahtevku za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka mora biti natančno navedeno območje ali objekti, ki se bodo aerosnemali, naveden čas aerosnemanja ter katera organizacija ali organ oziroma oseba bo uporabljala ali hranila posneti material.
Za potrebe zaščite in reševanja ob naravnih ali tehnoloških nesrečah pooblaščeni organ ali organizacija lahko opravi aerosnemanje brez poprejšnjega dovoljenja Ministrstva za obrambo.

Aeroposnetki (praviloma negativ in izvod kontaktne kopije oziroma drug medij) se pred uporabo predajo v pregled Ministrstvu za obrambo, ki po pregledu odloči, katerih posnetkov ali njihovih delov ni mogoče javno uporabljati, če so na njih razvidni zaupni podatki oziroma podatki, ki se jih ne sme objavljati v publikacijah za javno rabo.

Organ ali organizacija, ki izdaja aeroposneti material ali izdelke drugim uporabnikom, o tem vodi ustrezno evidenco.
Za izdajanje aeroposnetega materiala ali izdelkov tujim pravnim in fizičnim osebam mora organ ali organizacija iz prejšnjega odstavka pridobiti predhodno soglasje Ministrstva za obrambo.
Republiški upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, predpiše pravila za hranjenje in distribucijo aeroposnetkov in na podlagi teh. pridobljenih izdelkov.

V publikacije za javno rabo se ne smejo vnašati zaupni podatki o:
– vrsti in namenu objektov in okolišev objektov posebnega pomena za obrambo;
– prilagoditvah investicijskih objektov zahtevam obrambe;
– prehodnosti ozemlja izven urejenih poti za bojna vozila;
– položajnih temeljnih geodetskih točkah, izvzemši višino in grafičen prikaz teh točk;
– izsledkih znanstvenih raziskovanj, ki so zaupni v skladu s tem odlokom;
– lokacijah in drugi podatki o urejenih poveljniških mestih in elementih borbenih sistemov, stacionarnih objektih sistema upravnih zvez in zvez Teritorialne obrambe, posebej urejenih objektih za delovanje, poveljstev in državnih organov v vojni ter skladiščnih objektih minsko-eksplozivnih sredstev in oborožitve.
Ministrstvo za obrambo lahko izda soglasje za javno rabo podatkov iz prejšnjega odstavka, če je to v znanstvenem, gospodarskem ali drugem interesu.

Prilagajanje investicijskih posegov v prostor interesom obrambe se izvaja pri projektiranju, graditvi, rekonstrukciji in izločitvi iz uporabe ali odstranitvi:
– avtocest in drugih kategoriziranih cest;
– železniških prog za javni promet, industrijskih tirov ter ranžirnih in železniških postaj;
– predorov, viaduktov, podhodov, mostov, podvozov, nadvozov ter drugih objektov na cestah in železniških progah, ki so dolgi več kot 20 metrov;
– letališč z letališkimi objekti in instalacijami;
– pristanišč in pristanov z globinami več kot 2 metra z valobrani in pristaniškimi napravami;
– medkrajevnih telekomunikacijskih stalnih žičnih vodov (nadzemni, podzemni in podvodni), brezžičnih stacionarnih medkrajevnih telekomunikacijskih naprav za zveze vseh vrst ter opreme in naprav za delo z njimi;
– objektov in stacioniranih naprav javnega radiodifuznega in televizijskega sistema;
– navigacijskega sistema in objektov, namenjenih za navigacijo v pomorskem, rečnem in zračnem prometu;
– elektroenergetskih objektov moči 15 MW in več;
-naftovodov in medkrajevnih plinovodov ter skladišč naftnih derivatov ali plina z zmogljivostjo 500 m1 in več;
– objektov za proizvodnjo, uporabo in shranjevanje jedrskih surovin, in jedrske energije;
– jezov z akumulacijo 20.000 m3 vode in več;
– daljnovodov, transformatorskih postaj in razklop041 494103nih postrojev v sistemu daljnovodov 0,38 kV in več;
– skladišč, silosov in hladilnic za živila ter skladišč za blagovne rezerve z zmogljivostjo več kot 600 m3;
– objektov za proizvodnjo in remont orožja in vojaške opreme ter objektov podjetij, zavodov in drugih organizacij, ki opravljajo raziskovalne, projektantske, proizvodne in druge naloge za proizvodnjo orožja in vojaške opreme.

Investitor oziroma pooblaščeni organ ali organizacija mora o projektiranju oziroma o načrtovani graditvi ali rekonstrukciji objektov iz prejšnjega člena še pred začetkom investicijskih del pisno obvestiti Ministrstvo za obrambo. Obvestilo mora vsebovati podatke o lokaciji, namenu investicije, zmogljivostih in času izvajanja del.
Ministrstvo za obrambo na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka določi, kateri interesi obrambe se morajo upoštevati pri projektiranju, graditvi oziroma rekonstrukciji.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.