Na podlagi 2. odstavka 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) ter 6. člena Odloka o sestavi in pristojnostih zborov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list RS, št. 10/90 in 35/92) je občinska skupščina na seji družbenopolitičnega zbora, zbora KS in zbora združenega dela dne 30. septembra 1992 sprejela
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja MS 6/8, MS 6/9 in MR 6/4 Bizovik
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Prostorske ureditvene pogoje je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije, št. projektne naloge 1525, v juniju 1991 in so sestavni del tega odloka.
2. člen
S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se urejajo območja urejanja: MS 6/8, MS 6/9 in MR 6/4 Bizovik.
3. člen
Meja območja obdelave in posameznih območij urejanja je določena v grafični prilogi (list št. 1 – TKN 1:5000).
4. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– grafične prikaze:
- list št. 1: Usmeritve iz Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (TKN M – 1:5000),
- list št. 2.1, 2.2: Regulacijska karta, morfološke enote na preglednem katastrskem načrtu (M – 1:1000),
- list št. 3.1, 3.2: Programska rešitev kanalizacije, obstoječi krajevni vodovod (M – 1:1000),
– list št. 4.1, 4.2: Karta naravnih danosti (M -1:1000),
– soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti s obrazložitvijo pogojev,
– elaborat prostorskih ureditev in ukrepov za obrambo in zaščito, možnih posegov v prostor.
II. SPLOŠNE DOLOČBE
5. člen
Območja urejanja so v prostorskih ureditvenih pogojih z vidika vrste posegov in njihovega oblikovanja podrobneje razčlenjena na morfološke enote razvidne iz tabele:
---------------------------------------------------------------
Območje Območje po
Po morfološki
namenu razdelitvi
A B C D
---------------------------------------------------------------
2. območja za 2A
individualna stanovanja,
individualno gradnjo
3. območja centralnih 3C
dejavnosti
4. območja mešanih 4D
dejavnosti, stanovanja +
centralne dejavnosti;
malo gospodarstvo
8. parkovna, športna in 8C
rekreacijska območja
9. javno zelenje, PST 9C
pokopališče
A Prostostoječa
B Strnjena
C Kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo
D Vaška jedra
6. člen
Splošna merila in pogoji veljajo za vse morfološke enote kolikor hi s posebnimi merili in pogoji za posamezno enoto določeno drugače.
7. člen
Na gozdnih površinah je dopustna sanitarna sečnja, izbor drevja opravi strokovna gozdarska služba: V 30 m širokem pasu gozdnega robu so dovoljeni posegi pod pogojem, da z njimi soglaša pristojna gozdarska služba.
8. člen
V vseh morfoloških enotah je potrebno upoštevati varstvene pogoje za obrambo in zaščito.
1. Pogoji glede vrste posegov v prostor
9. člen
V vseh morfoloških, enotah, ki se jih ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji so dovoljeni naslednji posegi:
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov,
– nadomestne gradnje,
– tekoča vzdrževalna dela,
– gradnja in rekonstrukcija prometnih objektov in naprav,
– gradnja in rekonstrukcija komunalnih, energetskih in komunikacijskih objektov in naprav,
– gradnja pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš,
– rušitve,
– urejanje odprtih površin (zelenic, otroških igrišč, peš poti, ploščadi).
10. člen
Proizvodni, obrtni in drugi posamični objekti večjega merila morajo biti ustrezno odmaknjeni od stanovanjskih objektov. Okolica teh objektov in pripadajoča parkirišča morajo biti zasajena z avtohtonim visokodebelnim drevjem, ograje pa zasajene z živo mejo.
11. člen
V rezervatih prometnic in rezervatih elektrokoridorjev je dovoljeno opravljati tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih. Novogradnje niso dovoljene.
12. člen
Gradnja objektov, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije ter adaptacije so možne na stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, ki obsega minimalno dostopnost oziroma utrjeno pot, oskrbo s pitno vodo, oskrbo s električno energijo in odvajanje odpadnih voda v kanalizacijsko omrežje oziroma do izgradnje le-te v vodotesno nepropustno greznico brez preliva.
2. Pogoji za oblikovanje posegov v prostor
13. člen
Pri urbanističnem in arhitekturnem oblikovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati oblikovne značilnosti posameznih območij urejanja.
Posegi v prostor morajo ustvarjati oblikovno enovitost v posameznem območju urejanja in se vključevati v naselje oziroma okolico, in sicer po:
– zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča,
– odmiku od sosednjih objektov,
– sestavi osnovnih stavbnih mas,
– višini in gradbeni črti,
– naklonu streh, kakor tudi barvi kritine,
– smeri slemen (praviloma sever-jug),
– razmerju fasad in njihovi orientaciji,
– merilih in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat, kakor tudi teksturi in barvi fasad,
– načinu ureditve odprtega prostora,
– načinu izvedbe ograj.
14. člen
Posegi v prostor lahko odstopajo od oblikovne enovitosti naselja:
– kadar ima kontrast namen opozoriti na drugačno dejavnost,
– kadar ima vizualna različnost namen vzpostaviti novo dominanto v prostoru s ciljem poenotenja heterogenosti območja.
15. člen
Za urbanistično oblikovanje območja veljajo kot obvezne naslednje določbe:
– v območju individualne historične zazidave je pri gradnjah in ureditvah potrebno prilagajanje urbanističnim in arhitektonskim značilnostim območja,
– gradnje, ki bi zakrile značilne poglede, niso dopustne.
16. člen
Za arhitekturno oblikovanje v območju obdelave veljajo kot obvezne naslednje določbe:
– pri določanju stavbne mase objektov je potrebno upoštevati razmerja obstoječih okoliških stavb kakor tudi gospodarskih poslopij oziroma drugih arhitekturno kvalitetnih objektih,
– pri vzdrževalnih in adaptacijskih delih, pri dozidavah, nadzidavah in rekonstrukcijah je potrebno upoštevati oblikovne značilnosti obstoječe arhitekture, razmerja gradbene mase, razmerja fasad, naklon strešin, razporeditev odprtin (vrata, okna), ornamente in detajle.
17. člen
V območjih brez izrazite gradbene črte obstoječih objektov in enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novozgrajenega objekta:
– od zunanjega roba cestnega telesa v skladu s prometno tehničnimi predpisi:
– denivelirana bankina z robnikom: 0,5-0,75m,
– pločnik: najmanj 0,9m
– od sosednjega objekta v skladu s sanitarno-tehničnimi in požarnimi predpisi:
– najmanj 4,0 m.
18. člen
Pomožni objekti
Pomožne prostore pri individualnih stanovanjskih hišah je potrebno zagotoviti znotraj obstoječih objektov. Kadar to ni možno, se lahko na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov gradijo pritlični pomožni objekti kot prizidave ali samostojni objekti.
Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta oziroma objektov v bližini. Naklon strehe pomožnega objekta mora biti enak naklonu osnovnega objekta oziroma predpisanemu naklonu v tem odloku. Če so pomožni objekti izvedeni kot prizidki morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v enakem naklonu.
Pomožni objekti morajo biti najmanj 2 m oddaljeni od roba najbližjega cestišča oziroma na taki razdalji, ki zagotavlja manipulativni prostor in najmanj 4 m od parcelne meje. V soglasju s sosedi je ta razdalja lahko tudi manjša.
Maksimalna skupna velikost obstoječih in predvidenih pomožnih objektov je 18 m2.
19. člen
Vetrolovi
Vetrolove ni dopustno dodajati na fasade starih kmečkih hiš. Nadstreški nad vhodi morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali vhodne fasade objekta.
20. člen
Ograje
Dovoljene so žive meje. V živi meji je dovoljeno izvesti žično ograjo. Živa meja ne sme biti višja od 1,60 m.
21. člen
Sončni zbiralniki na strehah ne smejo segati preko slemena strehe.
3. Pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
22. člen
Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti in velikosti objekta ter usklajena z velikostjo gradbenih parcel v morfološki enoti oziroma območju urejanja, legi sosednjih objektov, konfiguraciji terena, kakor tudi glede na posestne meje.
Gradbena parcela za novogradnjo meri največ 650 m2.
Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrste proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo.
Pred pričetkom gradnje objektov v pobočjih, kjer je naklon večji od 10% je potrebno predhodno opraviti geomehansko preveritev nosilnosti in stabilnosti tal.
Minimalno razmerje med pozidanim in nepozidanim zemljiščem na stavbni parceli mora biti 1.1.
Gradnja na parcelni meji je dopustiva le izjemoma kadar gre za vrstne gradnje in gradnjo dvojčkov.
23. člen
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta ter oblikovanost zemljišča. Omogočati mora neovirano uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 m. Širina dovoza do objekta je 2,75 m.
Za kmetijske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,5m. Širina dovoza je 3,5m.
24. člen
Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene z zatravljenimi brežinami.
Oporni zidovi niso dovoljeni. Dopustni so le v primerih, kadar ni možno drugačno zavarovanje brežin. pri čemer je uporabljati naravne materiale (kamen, les).
25. člen
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo vegetacijo zavarovati pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
4. Pogoji za urejanje prometa
26. člen
V varovalnih pasovih obstoječih prometnic so dovoljene prizidave in nadzidave obstoječih objektov in drugi posegi v prostor v skladu s prometno-tehničnimi predpisi in v soglasju z upravljalcem prometnic.
27. člen
Pri rekonstrukcijah in preplastitvah je potrebno nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z nivoji vhodov v objekte. Omogočiti je potrebno tudi nemoten dostop do kmetijskih površin.
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira promet in ne poškoduje cesta in cestni objekti. Uredijo se lahko v soglasju s pristojnim organom in upravljalcem ceste.
Zagotoviti je potrebno služnostne poti na kmetijska zemljišča za poti, ki bodo izgubljene ob zazidavi.
Ceste, na katere se priključujejo transportne poti, ki zagotavljajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov, morajo biti utrjene skladno s prometno tehničnimi predpisi.
Interni dovozi in priključki morajo biti navezani na lokalno dovozno prometno omrežje s skupnimi priključki. Širina cestišča je najmanj 2,75 m.
Urgentni in intervencijski dovozi do stavbnih parcel morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali sosednjih dvorišč.
28. člen
Za glavne prometnice v naselju in predvidene nove prometnice v območju urejanja je širina 5 m.
29. člen
Pri novogradnjah kot pri spremembi namembnosti oziroma dejavnosti je potrebno zagotoviti potrebno število parkirnih mest, skladno z veljavnimi normativi.
30. člen
Pločniki za pešce se uredijo:
– ob Bizoviški cesti obojestransko v širini 0,90m,
– ob Periški cesti enostransko na vzhodni strani ceste v širini 0,90m,
– ob Poti v Dolino na vzhodni strani ceste v širini 0,90-1,80m, kakor razmere dopuščajo,
– ob dostopih do cerkve iz vseh gosto zazidanih območij,
– nivo pločnika je enak nivoju cestišča.
Pri izgradnji javnih prometnic je treba zagotoviti ustrezen dostop za paraplegike in kolesarje.
5. Pogoji za komunalno in energetsko opremljanje in urejanje
31. člen
Komunalne in energetske naprave (trafo postaje, vodna črpališča ipd.) je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja. Priporočljive so postavitve ob obstoječih objektih. Ravne strehe niso dopustne.
32. člen
Vsi objekti se morajo priključiti na obstoječe oziroma kasneje na novozgrajeno vodovodno, kanalizacijsko in energetsko omrežje.
33. člen
Vodovodno omrežje
Možnost novogradenj v območju MS 6/8, MS 6/9 in MR 6/4 Bizovik je pogojena s predhodno rekonstrukcijo obstoječega vodovodnega omrežja v območju in priključitvijo na centralni vodovodni sistem mesta Ljubljana. Po priključitvi območja na centralni sistem se lokalni vodovod ukine.
Ob rekonstrukciji obstoječega vodovodnega omrežja je potrebno zagotoviti predpisane količine požarne vode.
34. člen
Kanalizacija
Zgradi se kanalizacijsko omrežje (primarno in sekundarno omrežje). Trasa kanalizacijskega omrežja je razvidna iz karte št. 3.1. in 3.2. Programska rešitev kanalizacije, obstoječi krajevni vodovod (Ml: 1000).
Na območjih kjer javna kanalizacija ne bo zgrajena se obstoječe objekte in novogradnje priključi na vodotesno, nepropustno greznico brez preliva.
35. člen
Električno omrežje
V območju urejanja se izvedejo kabelski priključki objektov na energetsko omrežje. Zgradi se ustrezne trafo postaje.
36. člen
Javna razsvetljava
Zagotoviti je potrebno minimalno srednjo vrednost osvetljenosti javnih površin: pločnikov, prehodov za pešce, na križiščih, ob vseh javnih cestnih površinah (Bizoviška cesta, Periška cesta, Pot v dolino, Pot na visoko).
37. člen
Ogrevanje
V novih objektih je dovoljeno ogrevanje z ekološko sprejemljivimi gorivi (elektrika, drva, plin, sonce, kurilno olje z nizko vsebnostjo žvepla).
V večjih zazidljivih območjih, v območjih 2A/5 in 2A/2 je potrebno zgraditi skupne kurilnice (kotlarne), ki za ogrevanje uporabljajo ekološko sprejemljiva goriva.
38. člen
PTT
Priključki PTT so vezani na telefonsko centralo v Zadvoru.
39. člen
Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
6. Pogoji za varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine
40. člen
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino niso dovoljeni.
Za vse posege na objektih in v območjih naravne in kulturne dediščine, kakor tudi za spremembo namembnosti v njih, je potrebno pridobiti strokovno mnenje oziroma soglasje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
7. Pogoji za varstvo in izboljšanje okolja
41. člen
Za komunalno sanacijo obstoječega območja je potrebno:
– sanirati obstoječe vodovodno omrežje,
– zgraditi kanalizacijsko omrežje.
42. člen
Za vsako proizvodno obrt kakor tudi za druge ekološko zahtevne posege si mora investitor predhodno pridobiti celostno oceno dejavnosti iz vidika ekološke obremenjenosti okolja.
V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, ki ne onesnažujejo zraka, površinskih voda in podtalnice ter ne vplivajo na stanovanjska območja s prekomerno hrupnostjo.
Nove dejavnosti, novogradnje in drugi posegi v prostor v območju urejanja so dovoljeni, če prekomerno ne onesnažujejo okolja.
43. člen
Osvetlitev
Pri vseh novih gradnjah morajo biti zagotovljeni elementi naravne osvetlitve bivalnih in delovnih prostorov ob smiselnem upoštevanju študije osvetlitve oziroma svetlobno tehnične ocene.
44. člen
Varovanje tal
Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije) lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju nevarnih snovi, te lahko v celoti prestreže.
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.
45. člen
Varovanje zraka
Pri posameznih virih onesnaženja zraka je pred vsako novogradnjo obvezno izvesti sanacijo. Po sprejetju sanacijskega programa se sanacije izvajajo v skladu z le-tem.
Dovoljeni so le tehnološki postopki, ki ne onesnažujejo zraka.
46. člen
Varstvo pred hrupom
Za varstvo pred hrupom je potrebno ustrezno locirati novogradnje in nove dejavnosti, Jako da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih po veljavnih predpisih iz tega področja.
Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno meriti nivo hrupa in izvesti sanacijo. Po sprejetju sanacijskega programa se sanacije izvajajo v skladu z le-tem.
Hrup je potrebno prvenstveno zmanjšati aktivno (pri izvoru), če to ni možno pa pasivno (zaščita okolice).
47. člen
Varovanje voda
Gradnja vseh objektov in drugi posegi v prostor v varovanem pasu Bizoviškega potoka se morajo izvajati v skladu z določili veljavnih predpisov, ki urejajo varovanje vodnih virov.
V varovanem območju Bizoviškega potoka, ki je razviden iz lista št. 2.1., 2.2. Regulacijska karta, je prepovedano graditi kakršnekoli objekte, ograje, naprave, ki bi preprečevale dostop do vode. Prav tako so prepovedani posegi, ki bi spreminjali obstoječi vodni režim (zajezitve, brvi s podporo v strugi, zoževanje pretoka, ipd.).
Vse površinske vode, ki pritekajo na območja urejanja in istega prečkajo, je urediti tako, da bodo stanovanjski objekti in drugi objekti varni pred stoletnimi poplavnimi vodami. Tako zbrane vode je speljati v že urejeni Bizoviški potok.
48. člen
Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je potrebno zbirati v smetnjakih. Zbirna mesta morajo biti dobro prometno dostopna in ne na prometni površini.
49. člen
Strogo je prepovedano odlaganje odpadkov v opuščene meandre strug potokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča.
50. člen
Varstvo pred požarom
Urgentne poti morajo biti speljane krožno, njihova oddaljenost od objektov mora upoštevati veljavne predpise iz tega področja.
Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti.
III. POSEBNE DOLOČBE
51. člen
V morfološki enoti pretežno historične gradnje z oznako 4D/1, v morfološki enoti 4D/2 in v morfološki enoti individualne stanovanjske gradnje z oznako 2A/5 so dovoljeni naslednji posegi:
– dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih objektov, upoštevajoč historične zazidalne linije v smislu enakih tlorisnih in gabaritnih mer ter smerjo slemenov, kot so na historičnih obstoječih objektih,
– nadomestne gradnje, prizidave in nadzidave (do maksimalne višine P+1), na mestu obravnavanega obstoječega historičnega objekta,
– nemoteče obrtne delavnice,
– gospodarski objekti in delavnice,
– objekti centralnih dejavnosti,
– objekti družbenih dejavnosti,
– objekti storitvenih dejavnosti,
– urejene odprte površine kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi, skupaj z mikrourbano opremo,
– vodnogospodarske ureditve.
V morfoloških enotah z oznakami 4D/1 in 4D/2 velja, da se pri posameznih objektih ali morfološko zaključenih območjih historične gradnje, morajo vsi posegi izvajati v-soglasju s pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Sprememba namembnosti v pritličjih objektov za nemoteče obrtne delavnice, storitvene dejavnosti in poslovne dejavnosti je možna ob pridobitvi ustreznih soglasij pristojnih organov in organizacij.
52. člen
V območjih pretežno individualne stanovanjske zazidave z oznakami 2A/l, 2A/2, 2A/3 in 2A/4 so dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnja istovrstnih stanovanjskih objektov, nadomestne gradnje, prizidave in nadzidave (do maksimalne višine P+1),
– nemoteče obrtne delavnice,
– gospodarski objekti in delavnice,
– objekti storitvenih dejavnosti,
– urejene odprte površine kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi, skupaj z mikrourbano opremo,
– rušitve.
Sprememba namembnosti v pritličjih objektov za nemoteče obrtne delavnice, storitvene dejavnosti in poslovne dejavnosti je možna ob pridobitvi ustreznih soglasij pristojnih organov in organizacij.
53. člen
V območju z oznako 2A/4 je dovoljena gradnja objektov in naprav namenjenih športu in rekreaciji ter spremljajočih objektov in naprav v obsegu in merilu, ki ne ovira ali moti ostalih dejavnosti v območju.
54. člen
V območju varovane kulturne dediščine (del morfološke enote z oznako 4D/1), kakor tudi v območju 2A/6, so dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih.
Novogradnje niso dovoljene.
55. člen
V morfološki enoti z oznako 9C je dovoljena gradnja objektov centralnih – družbenih dejavnosti.
Do izgradnje objektov v območju z oznako 9C so dovoljene ureditve zelenih površin z mikrourbano opremo.
56. člen
V območju namenjenem športu in rekreaciji z oznako 8C je dovoljena:
– ureditev večjih zelenih površin z mikrourbano opremo,
– gradnja posamičnih športno-rekreacijskih objektov in naprav,
– gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski objekti),
57. člen
V območju centralnih dejavnosti z oznako 3C je dovoljena:
– gradnja objektov družbenih dejavnosti,
– gradnja objektov obrtno-servisnih dejavnosti, ki so vezane na prodajo kupcu v lokalu,
58. člen
Za oblikovanje objektov v morfoloških enotah z oznako 4D/1, 2A/1, 2A/2, 2A/3, 2A/4, 2A/5, 3C in 9C velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic najmanj 1:1,5,
– višina: največ P + 1 + M,
Za enonadstropne objekte velja: višinska kota pritličja sme biti pri vhodu najmanj 15cm in največ 45cm, kolenčni zid na podstrešju je lahko največ 0,50m, strešna kap je lahko maksimalno 5,50 m nad urejenim terenom,
Za pritlične objekte velja: višinska kota pritličja sme biti pri vhodu največ 0,80 m, kolenčni zid na podstrešju je lahko največ 0,60 m.
Visokopritlični objekti so dovoljeni v območjih kjer je zaradi hidroloških razmer nemogoče objekt podkletiti in sicer je višinska kota pritličja pri vhodu največ l,50m, kolenčni zid na podstrešju je lahko največ 0,50m.
– streha: Dvokapnica, sleme mora potekati v smeri daljše stranice.
Frčade in kukarle so dovoljeni in zaželeni.
Obvezno je zapiranje strešnih kapi.
Za gospodarska poslopja je dopustno, da imajo enostranski veliki napušč.
naklon: najmanj 35 in največ 45
kritina: pri novogradnjah so dovoljene kritine temnejših barv (rjave, temno sive)
– fasade: če so sosednje hiše, novogradnje na razdalji manj kot 8 m si okna in vrata oziroma odprtine na hišah ne smejo biti direktno nasproti.
Pri oblikovanju fasad novogradenj je priporočljiva horizontalna in vertikalna členitev, zlasti ko gre za objekte s tlorisno površino večjo od 150 m, prav tako tudi uporaba balkonov, teras, večjih odprtin, nadstreškov in podobno. Balkoni so dopustni na vzdolžnih fasadah. Sosedje v nizu, ki nameravajo graditi, naj se odločajo za vezane objekte (dvojčke, vrstne hiše).
59. člen
V območju 4D/2 je daljša stranica objekta, kakor tudi sleme obrnjena v smeri sever-jug. Na severni fasadi so prepovedane kakršne koli gradnje, ki bi izstopale iz horizontalnih gabaritov stavbe.
Streha mora biti dvokapna z naklonom najmanj 35 stopinj in največ 45 stopinj. Čopi niso dovoljeni.
IV. KONČNE DOLOČBE
60. člen
Prostorski ureditveni pogoji so občanom, podjetjem in drugim subjektom stalno na vpogled pri upravnem organu občine Ljubljana Moste-Polje, pristojnem za urejanje prostora, pri upravni organizaciji mesta Ljubljana za prostorsko in urbanistično načrtovanje, pri Mestni geodetski upravi Ljubljana in pri Krajevni skupnosti Bizovik.
61. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane.
62. člen
S sprejetjem tega odloka prenehajo veljati določbe odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto M6, Štepanjsko naselje-Hrušica-Bizovik (Uradni list SRS, št. 3- 250/88), ki veljajo za območja urejanja MS 6/8, MS 6/9 in MR 6/4 Bizovik.
63. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 012-1/92-01
Ljubljana, dne 9. oktobra 1992.
Predsednik
Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje
Janez Jančar l. r.
