Na podlagi drugega odstavka 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) ter 6. člena Odloka o sestavi in pristojnostih zborov SO Ljubljana Moste-Polje (Uradni list RS, št. 10/90 in 35/92) je občinska skupščina na seji družbenopolitičnega zbora, zbora KS in zbora združenega dela dne 30. septembra 1992 sprejela
ODLOK
o sprejetju zazidalnega načrta za območji urejanja MS 1/2-1 in MR 1/1 Zelena jama
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Sprejme se zazidalni načrt za ureditveno območje MS 1/2-1 in ureditveno območje MR 1/1 – Zelena jama.
Projekt zazidalnega načrta št. 23-21-200 za območji urejanja MS 1/2-1 in MR 1/1 Zelena jama je junija 1990 izdelal IZTR – inženiring in projektiranje, Ljubljana, Trg osvoboditve 16.
2. člen
Vsebina zazidalnega načrta: Tekstualni del:
1. Povzetek iz dolgoročnega plana in srednjeročnega plana ter programske zasnove Prostorski pogoji za realizacijo planskih odločitev:
2. Zazidalna situacija
3. Funkcionalne in oblikovne rešitve stanovanjskih in poslovnih objektov
4. Promet in idejna višinska regulacija
5. Komunalna infrastruktura
6. Prostorske ureditve po posameznih področjih
7. Geodetsko tehnična dokumentacija
8. Ocena stroškov za izvedbo načrta
9. Ekspertize
10. Soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti
Grafične priloge:
1. Zazidalna situacija 1:1000
2. Geodetska situacija obstoječega stanja 1: 500
3. Karta rušitev 1: 500
4. Zazidalna situacija 1: 500
5. Situacija 1. kleti 1:.500
6. Situacija 2. kleti 1: 500
7. Situacija 3. kleti 1: 500
8. Situacija pritličja 1: 500
9. Situacija tipične etaže 1: 500
10. Situacija streh 1: 500
11. Prerezi in pogledi 1: 500
12. Senčni tloris 1: 500
13. Zunanja ureditev s hortikulturo 1: 500
14. Prometna karta in višinska regulacija 1: 500
15. Zbirna karta komunalnih vodov 1: 500
16. Osončenje 1: 500
17. Kopija katastrskega načrta 1:1000
18. Načrt obodne parcelacije 1: 500
19. Načrt gradbenih parcel in funkcionalnih
zemljišč 1: 500
20. Zakoličbeni načrt objektov 1: 500
Sestavni del zazidalnega načrta so tudi prostorske ureditve in ukrepi za obrambo in zaščito.
II. MEJE OBMOČJA OBDELAVE
3. člen
Zazidalni načrt zajema območji urejanja MS 1/2-1 ter MR 1/1 Zelena jama. Območji sta del planske celote M1: Zelena jama – Nove Jarše. Krajevna skupnost je Zelena jama.
Območje, ki ga zazidalni načrt obravnava, omejujejo naslednje meje:
– severni rob nove Šmartinske ceste
– na vzhodu robovi parcel vrstnih hiš ob Vzajemni ulici in zahodna linija stanovanjskega bloka med Rožičevo in Kavčičevo ulico
– Kavčičeva ulica na južni strani
– Zvezna ulica na zahodni strani Območje leži v k.o. Zelena jama.
Meja prične v točki, ki leži na vzhodnem robu Flajšmanove ulice (parcela 1424), oddaljenem 21 m od zdajšnjega južnega roba Šmartinske ceste. Nato poteka meja vzporedno s Šmartinsko cesto proti severozahodu po parcelah št. 1426/3, 1432/1, 1469, 1470/2, 1471 in 1479, kjer se v območju parcele 1479/1 pomakne še za 4,5 m proti SZ. Na parceli 1486/1 se zopet premakne na prvotno linijo in prečka parcele 709, 710, 713 in 753, kjer se pravokotno obrne proti JV in priključi v stično točko parcel 1491/1, 1491/2, 1492/1 in 1492/2.
Od te točke poteka meja po JZ robu triindvajsetih parcel vrstnih hiš od parcele št. 1492/1 do parcele št. 1514, ki jo obide na njeni JV strani in se ob stičišču parcel 1525 in 1515 pravokotno obrne proti JV.
Meja nato poteka vzporedno z gradbeno linijo bloka Rožičeva 8,6,4,2, in sicer oddaljena 3 m od njihovega roba. V isti liniji -.po parceli 1549 – prečka še Kavčičevo ulico – parcela 1377 – se nato usmeri proti zahodu in poteka po južni liniji te parcele.
Južno linijo Kavčičeve ulice spremlja meja območja obdelave vse do križišča z Zvezno ulico, kjer se usmeri proti SZ in poteka po parceli št. 1578/1 po zahodnem robu projektirane nove Zvezne ulice, v isti smeri prečka parcelo 2233/1 in se priključi v izhodiščno točko.
Površina območja obdelave, zajetega v obodni parcelaciji, znaša 123.746 m2.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE
4. člen
Na delu ureditvenega območja MS 1/2-1 Zelena jama, kjer se bo izvajala novogradnja, je potrebno porušiti naslednje industrijske objekte:
- območje INGRAD-a A
objekti št. 1-8
- območje PROTEKTOR-ja B
objekti št. 1-4
- območje SCT-ja C
objekti št. 1-7
- območje SCT-ja D
objekti št. 1-8
- objekt hale SCT-ja L
- objekt stanovanjske E
hiše
- stanovanjska hiša F
- garažni objekti I-45 garaž
J – 20 garaž
G – 210 garaž
- zaklonišče med Rožičevo in H – 72 garaž
Kavčičevo ulico
- samski dom (v končni fazi)
Vsi navedeni objekti od A – H so razvidni iz grafične priloge št. 3 Karta rušitev.
5. člen
V območju urejanja MS 1/2-1 in območju urejanja MR 1/1 Zelena jama so predvideni naslednji objekti: A Poslovne palače
a1 poslovno trgovski center s poslovnim stolpom a2 – a9 poslovne palače B Hiše ob ulici
b1 – b12 stanovanjsko trgovske hiše
C Hiše ob trgu c1 – c6 stanovanjsko trgovske hiše
D Stanovanjsko trgovska hiša
E Stanovanjski niz
e1 – e8 stanovanjske hiše
F Vila bloki
f1 – f16 stanovanjske hiše
G Večnamenski športni center s spremljajočim programom
A Poslovne palače
a1 poslovno trgovski center s poslovnim stolpom a2 – a9 poslovne palače
Dolgoročno je možno objekt samskega doma nadomestiti z:
H Nadomestni vila bloki h1 – h2 stanovanjski hiši
Vsi navedeni objekti so razvidni iz grafične priloge št. 4 Zazidalna situacija.
6. člen
Kapaciteta novogradnje v območju, ki se ureja z zazidalnim načrtom, je skupno 136.000 m2 neto etažnih površin.
Etažne površine se lahko spreminjajo v okviru toleranc, ki jih dopušča ta odlok. Predmet tega odloka so:
– poslovni objekti ob Šmartinski cesti neto etažna površina 35.350 m
– poslovni prostori, trgovine, gostinstvo in uslužnostni lokali v pritličjih stanov, objektov neto etažna površina 3.880 m2
– večnamenski športni center s spremljajočim programom neto etažna površina 2.445 m
– kleti stanovanjskih objektov neto etažna površina 1.190 m2
– garaže (poslovne, stanovanjske, nadomestne) neto etažna površina 43.650 m2
– stanovanjske hiše neto etažna površina 39.490 m2 skupaj: 136.005 m2
Struktura predvidenih stanovanj mora biti po velikosti nad povprečjem. Povprečna površina stanovanj v enem objektu ne sme biti manjša od 65 m2 in 50% stanovanj ne sme biti manjših od 80 m2.
7. člen
Naselje, ki se ureja z zazidalnim načrtom Zelena jama, je zasnovano kot stanovanjsko poslovna mestna četrt v zelenju, s poslovnim nizom ob Šmartinski cesti. Intenzivno zazelenjena sta oba parka in vrtovi ob stanovanjskih objektih.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE IN DOVOLJENE TOLERANCE
8. člen
Horizontalni gabariti (mesta in smeri zazidave ter odmiki) so definirani z osnovno projektno mrežo naselja, ter določenimi zunanjimi gabariti stavb v okviru posamezne parcele.
Tolerance so dopustne znotraj začrtanih gabaritov stavb, in sicer do 10%.
Vertikalni gabariti. Maksimalna višina slemena streh pri stanovanjskih hišah in poslovnih objektih je 20 m nad pločnikom. Izjema je vogalni poslovni center s stolpom P+17 etaž (največja višina objektov v mestu).
Etažnost objektov v naselju ni možno povečevati.
A. POSLOVNA PALAČA
Objekti so namenjeni poslovni dejavnosti z javnim programom v pritličju.
a1 poslovno trgovski center horizontalni gabarit: max ob Šmartinski in Zvezni ulici 55,25 x 21,25 m;
vertikalni gabarit: 3K + P + 4
poslovni stolp
horizontalni gabarit: 34 x 34 m; vertikalni gabarit: 3K + P + 17 a2 poslovno trgovska palača horizontalni gabarit: 36 x 17 m; vertikalni gabarit: 2K + P + 4 a3 poslovno trgovska palača horizontalni gabarit: 35 x 17 m vertikalni gabarit: 2K + P + 4 a4 poslovno trgovska palača horizontalni gabarit: 36 x 21,25 m z zamiki vertikalni gabarit: 2K + P + 4 a5 poslovno trgovska palača horizontalni gabarit: 36 x 21,25 m z zamiki vertikalni gabarit: 2K + P + 4 a6 poslovno trgovska palača horizontalni gabarit: 35,50 x 17 m vertikalni gabarit: 2K + P + 4 a7 poslovno trgovska palača horizontalni gabarit: 35,50 x 17 m vertikalni gabarit: 2K + P + 4 a8 poslovno trgovska palača horizontalni gabarit: 49 x 17 m vertikalni gabarit: 2K + P + 4 a9 poslovno trgovska palača horizontalni gabarit: 17 x 17 m vertikalni gabarit: 2K + P + 4
B. HIŠE OB ULICI
Pritličje z arkadnim hodnikom je namenjeno za trgovsko gostinsko dejavnost, nadstropja so namenjena stanovanjem.
Ni dovoljena orientacija stanovanj samo proti S, oziroma samo proti SV.
b1 stanovanjsko trgovska hiša horizontalni gabarit: 13,75 x 16 m vertikalni gabarit: 2K + P + 3 + M b2 stanovanjsko trgovska hiša horizontalni gabarit: 23,5 x 22,25 m vertikalni gabarit: K + P + 3 + M b3 stanovanjsko trgovska hiša horizontalni gabarit: 23,5 x 22,25 m vertikalni gabarit: K + P + 3 + M b4 stanovanjsko trgovska hiša horizontalni gabarit: 23,5 x 22,25 m z zamiki vertikalni gabarit: 3K + P + 3 + M b5 stanovanjsko trgovska hiša horizontalni gabarit: 23,5 x 13,75 m vertikalni gabarit: 3K + P + 3 + M b6 stanovanjsko trgovska hiša horizontalni gabarit: 16 x 18 m vertikalni gabarit: 3K + P + 3 + M b7 stanovanjsko trgovska hiša horizontalni gabarit: 16 x 17 m vertikalni gabarit: 3K + P + 3 + M b8 stanovanjsko trgovska hiša horizontalni gabarit: 23,50 x 13,75 m vertikalni gabarit: 3K + P + 3 + M b9 stanovanjsko trgovska hiša horizontalni gabarit: 16 x 17 m vertikalni gabarit: 3K + P + 3 + M b10 stanovanjsko trgovska hiša horizontalni gabarit: 23,50 x 18,85 m z zamiki vertikalni gabarit: 3K + P + 3 + M b11 stanovanjsko trgovska hiša horizontalni gabarit: 16 x 17 m vertikalni gabarit: 3K + P + 3 + M b12 stanovanjsko trgovska hiša horizontalni gabarit: 23 x 14,1 m z zamiki vertikalni gabarit: 3K + P + 3 + M
C. HIŠE OB TRGU
Pritličje z arkadnim hodnikom ob trgu je namenjeno trgovsko gostinski dejavnosti, nadstropja so namenjena stanovanjem.
Posamezni segmenti so postavljeni radialno ob trgu četrti.
Radij fasade ob trgu je 34 m, radij zunanje fasade je 51 m.
Center trga je razviden iz situacije. Stanovanjske enote so nizane radialno na trg in segajo preko vse globine objekta, c1 stanovanjsko trgovska hiša horizontalni gabarit: 17,60 x 17 m vertikalni gabarit: 3K + P + 3 + M c2 stanovanjsko trgovska hiša horizontalni gabarit: 22,70 x 17 m vertikalni gabarit: 3K + P + 3 + M c3 stanovanjsko trgovska hiša horizontalni gabarit: 22,70 x 17 m vertikalni gabarit: 3K + P + 3 + M c4 stanovanjsko trgovska hiša horizontalni gabarit: 22,70 x 17 m vertikalni gabarit: 3K + P + 3 + M c5 stanovanjsko trgovska hiša horizontalni gabarit: 22,70 x 17 m vertikalni gabarit: 3K + P + 3 + M c6 stanovanjsko trgovska hiša horizontalni gabarit: 17,60 x 17 m vertikalni gabarit: 3K + P + 3 + M
D. STANOVANJSKO TRGOVSKA HIŠA
V nadstropjih so stanovanja, pritličje je namenjeno trgovsko gostinskemu programu.
horizontalni gabarit: 4,40 x 62 x 32
vertikalni gabarit: 3K + P + 4
Severno orientiran del objekta je namenjen ateljejem.
E. STANOVANJSKI NIZ
Objekti so v celoti namenjeni stanovanjem.
e1 – e8 stanovanjske arhitektonsko samostojne enote so postavljene v niz radialno ob zelenem atriju. Radij notranje fasade je 25m, radij zunanje fasade je 40m. Horizontalni gabariti: so razvidni iz situacije vertikalni gabarit: 3K + P + 3 + M
F. VILE BLOKI
Vile bloki so v celoti namenjene stanovanjem, f1 – f 16 stanovanjske arhitektonsko samostojne enote horizontalni gabarit: 18 x 18 m vertikalni gabarit: K + P + 3 + M
G. VEČNAMENSKI ŠPORTNI CENTER S SPREMLJAJOČIM PROGRAMOM
z javnim programom v vseh etažah, horizontalni gabarit: 38 x 25,50m z vhodnim ovalom š = 3,30 m
vertikalni gabarit: 3K + P + dvorana (3E)
H. NADOMESTNI VILI
Vili sta v celoti namenjeni stanovanjem.
h1 – h2 stanovanjski hiši
horizontalni gabarit: 18 x 18 m
vertikalni gabarit: K + P + 3 + M
Lokacije vseh objektov s prostorskimi navezavami in s podatki o niveletah so razvidni iz grafičnih prilog: zakoličbeni načrt objektov m 1:500 (karta št. 20), prometna karta in višinska regulacija m 1:500 (karta št. 14) ter prerezi in pogledi 1:500 (karta št. 11), ki so sestavni del projekta, navedenega v 2. členu tega odloka.
9. člen
Stanovanjski objekti se gradijo klasično z naravnimi materiali (opeka, naravni kamen, omet), možna je uporaba prefabriciranih elementov za gradnjo jeder objektov.
Fasade vseh predvidenih objektov so členjene po horizontali z upoštevanjem predpisanih členitev:
– pritlični venec na višini max 6 m nad nulto koto objekta oziroma 5 pri vila blokih
– terasni venec na višini max 14 m -13 pri vila blokih
– kapni venec na višini 17 m – 16 pri vila blokih
– sleme strehe lahko sega max 20 m nad nulto koto objekta – 19 pri vila blokih, razen pri vogalnem stolpu (a1).
Višine pritličnih vencev so razvidne iz grafične priloge št. 11 Prerezi in pogledi.
Členitev fasad je možna tudi z uporabo barv od težkih do lahkih po jakosti.
Za obdelavo fasad je možno uporabiti le naravne materiale (opeka, naravni in umetni kamen, omet, keramika).
Hrup
Fasada poslovnih prostorov ob Šmartinski cesti mora ustrezati zvočni izolaciji, ki znaša za okna najmanj 34 dB(A) in za masivni del zunanje stene najmanj 35 dB(A).
Za fasado stanovanjskih prostorov ob Kavčičevi ulici mora znašati zvočna izolacija oken najmanj 34 dB(S) in masivnega dela zunanje stene najmanj 39 dB(A).
Poslovni in stanovanjski prostori, za katere je zahtevana protihrupna zaščita, morajo biti umetno prezračevanj.
Strehe stanovanjskih objektov so dvokapnice ali krivo oblikovane, krite z opečno kritino ali bakreno pločevino.
Strehe poslovnih palač so ravne ali krivo oblikovane, krite z bakreno pločevino.
Možna je uporaba raznolikih arhitekturnih elementov: poudarjeni vhodi, balkoni, loggie, ograje na terasi.
Vhodi v stanovanjske objekte so na nivoju, ob stanovanjskih vilah je dvignjen plato dostopen po stopnicah in po rampi, katere nagib omogoča dostop hendikepiranim osebam.
10. člen
Posegi na obstoječih objektih
Na vseh obstoječih objektih in napravah v območju urejanja MS 1/2-1 Zelena jama je dovoljena izvedba vzdrževalnih del.
Dovoljene so tudi sanacije adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov v okviru obstoječih gabaritov objektov in pod pogoji za arhitekturno oblikovanje iz 11. člena tega odloka. Prizidave in nadzidave obstoječih objektov niso dovoljene.
Dovoljena je sprememba namembnosti v pritličnih etažah obstoječih objektov za poslovne, trgovske in uslužnostne dejavnosti za potrebe stanovalcev.
11. člen
Pomožni objekti
Gradnja pomožnih objektov in kioskov na območju urejanja MS 1/2-1 Zelena jama in MR 1/1 Zelena jama ni dovoljena.
12. člen
Zunanja ureditev
Zasnova ureditve zelenih površin vključuje tri osnovne tipe odprtega zelenega prostora:
– ulični koridor z malimi drevesi in skupinami grmovnic, ki prekinjajo parkirne trakove,
– zeleni kareji med stanovanjskimi objekti z dvignjenimi platoji, zelenicami in skupinami dreves. Opremljeni so tudi z igrali,
– novi krajinski park naselja (h) ob Zvezni ulici, z ločitvenim zelenjem in ureditvami za sprehajanje, počivanje in rekreacijo (poti, počivališča, paviljoni, igrišča)
– veliki mestni atrij med stanovanjskimi objekti na dvignjenem zatravljenem platoju s skupinami dreves. Opremljen je z otroškim igriščem,
– mali mestni atrij med poslovno palačo in stanovanjskimi objekti na dvignjenem zatravljenem platoju s skupinami dreves in otroškimi igrali.
Ohranjen je tudi sedanji mali park (g) ob Rožičevi ulici z obstoječo hribino.
Zasnova in rešitev zunanje ureditve je razvidna iz grafične priloge št. 13 Zunanja ureditev s hortikulturo 1:500.
Zasnova ureditve zelenih površin se navezuje tudi na obstoječi Javorjev drevored ob Kavčičevi ulici in na otroško igrišče ob obstoječih stolpičih ob Rožičevi ulici.
Ulični prostor je višinsko ločen od notranjosti karejev (odprti prostor, ki pripada posameznim stanovanjskim objektom). Višinska razlika je max 0,80 m in izraža razliko med javnim (prostor, ulica) in poljavnim (prostor notranjega dvorišča).
Opečni zidci, ki podpirajo platoje dvorišč, tečejo po obodu posameznim hišam pripadajočih prostorov in oblikujejo notranje uličice soseske.
Zasnova novega krajinskega parka je po obliki in po vsebini trajna.
– Zahodni rob proti industrijski coni je gosto zasajen (drevje v rastru).
– Sredina parka je namenjena sprehajanju in srečevanju. Ob vzhodni strani je ob prečnih poteh možno postaviti vrtne paviljone, ki v park prinašajo različne vsebine: glasbeni paviljon, razstavni paviljon, čajni paviljon, otroška in športna igrišča.
Obnovi in na novo se opremi z igrali igrišče ob obstoječih stolpičih.
V. POGOJI ZA DOLOČANJE FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ IN GRADBENIH PARCEL
13. člen
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, lokacijo komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč,
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in sanitarno zelenje),
– sanitarno-tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do stanovanjske zazidave, intervencijske poti).
Velikost funkcionalnih zemljišč in gradbenih parcel je razvidna iz grafične priloge št. 19 Načrt gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč.
VI. PROMETNA UREDITEV
14. člen
Glavna napajalna cesta obravnavanega območja je Šmartinska cesta. Šmartinska cesta je predvidena kot mestna ulica s parkirnim pasom in uvozi ob novem naselju ter uvozno in izvozno rampo v podzemno poslovno garažo, na nasprotni strani. V 7,50 m širokem prostoru od roba parkirnega pasu do stavbne linije poslovnih objektov je lociran še pločnik s kolesarsko stezo ter drevored.
Regulacija Šmartinske avenije je razvidna iz načrta gradbenih parcel 1:500.
Na Šmartinsko cesto se priključita dva nova ulična koridorja.
– Prvi služi kot notranja napajalka prometa, ki povezuje desni uvoz in izvoz iz Šmartinske ceste z Rožičevo in Kavčičevo ulico ter novo vzporednico Šmartinski cesti.
– Drugi ima funkcijo atraktivne peš poti in urgentnega dovoza.
Stara Rožičeva ulica ohranja funkcijo napajanja do križišča z novo uvozno ulico. Od tu naprej do križišča s trgom pa le kot urgentni dovoz.
Pa prestavitvi tranzitnega prometa na Zvezno ulico bo Pokopališka ulica dobila značaj notranje povezovalne ulice z enakimi karakteristikami kot ulice v naselju.
Najožji ulični prostor je širok 16 m. Cestišče je široko 2 x 3 m, ostalo je namenjeno zelenici, pločniku in parkirnim pasovom.
15. člen
MIRUJOČI PROMET
Osnova za izračun parkirnih mest so veljavni normativi, ki določajo:
– 1,2 do 1,4 PM na stanovanje.
– 1 PM/40 m2 neto poslovne površine.
Za celotno območje je predvidenih skupno 2480 p.m.:
– 820 p.m. poslovnih
– 800 p.m. stanovanjskih
– 560 p.m. javnih
– 300 p.m. nadomestnih
a) v drugi kleti pod nizom poslovnih palač je prostora za 414 PM (poslovne garaže a)
b) v tretji, drugi in delno prvi kleti pod stolpom je prostora za 412 PM (poslovne garaže b)
c) v osrednji stanovanjski garaži pod trgovsko ulico je v tretji, drugi in delno v prvi kleti pod trgom prostora za 940 PM (stanovanjske in javne garaže c)
d) v tretji, drugi in delno v prvi kleti, ki jo predira svetlobni atrij, ki je ozelenjen, je prostora za 410 garažnih obzidanih boksov, ki so namenjeni nadomeščanju garaž, predvidenih za rušenje (347) (stanovanjske garaže d)
Na nivoju ulic je urejenih 307 p.m. za občasno uporabo stanovalcem in obiskovalcem.
16. člen
KOLESARSKI PROMET
Tranzitni kolesarski promet poteka po urejeni kolesarski stezi ob Šmartinski cesti.
Znotraj naselja se kolesarji vozijo po prometnih površinah skupaj z motornim prometom.
17. člen
MESTNI POTNIŠKI PROMET
Linije potniškega mestnega prometa potekajo po obodnih cestah – Šmartinski, Zvezni in Kavčičevi, kjer bodo urejena postajališča (lokacija postajališč je razvidna iz grafične priloge št. 14 Prometna karta in višinska regulacija).
18. člen
URGENTNI PROMET Urgentni promet se odvija po najmanj dveh straneh objektov ob ulicah in po utrjenih zelenih površinah ob rampah pri dvignjenih platojih pri vila blokih.
Ureditev urgentnega prometa je razvidna v elaboratu Prostorske ureditve in ukrepi za obrambo in zaščito.
VII. KOMUNALNA UREDITEV
19. člen
Vsi vodi komunalne infrastrukture potekajo po uličnih koridorjih znotraj naselja in v predelih nad garažami, kjer je I. etaža pod cesto zasuta.
Poteki komunalnih vodov so razvidni iz grafične priloge št. 15 Zbirna karta komunalnih vodov 1:500.
20. člen
Kanalizacija
Vse odpadne vode iz objektov, meteorne vode, voda iz strešin in utrjenih površin se vodijo v mešan kanalizacijski sistem.
Celotno naselje bo opremljeno s samostojnim mešanim kanalizacijskim sistemom, speljanim v še neobremenjen zbiralnik A1,2,1,8, oddaljen ca 500 m zahodno od soseske.
Trasa glavnega zbirnega kanala poteka po voznih površinah, tako da je omogočeno strojno vzdrževanje vodov.
Podzemne etaže se priključijo na kanalizacijo, preko črpališč.
Javna kanalizacija je predvidena v betonski izvedbi. Obstoječa sekundarna kanala ob Šmartinski cesti ter po Kajuhovi ulici se ukineta.
21. člen
Vodovodno omrežje Obstoječi vodovodi potekajo:
– Φ 300 na severni strani Šmartinske ceste (primar)
– Φ 100 po Šmartinski cesti
– Φ 400 po južni strani Šmartinske ceste
– Φ 500 ob Zvezni ulici
– Φ 150 po Pokopališki ulici
– Φ 300 in Φ 100 po Rožičevi ulici
Obstoječi vodovod Φ 300 ob Rožičevi ulici se nadomesti s traso po Kavčičevi.
V notranjosti območja je predvidena sekundarna mreža Φ100 s priključki za objekte. Del stare mreže Φ 100 ob Šmartinski in Rožičevi se ukine.
Izvede se tudi povezovalni vodovod med obstoječimi magistralnimi vodi na Šmartinski in Rožičevi.
Za požarno varnost je predvideno ustrezno hidrantno omrežje, ki je razvidno iz iste grafične priloge.
Vodovodno omrežje je razvidno iz grafične priloge št. 15 Zbirna karta komunalnih vodov 1:500.
22. člen
Elektro omrežje
Za nove potrebe se zgradi štiri transformatorske postaje z močjo po 2 x 630 kVA. Večina kablov, ki poteka čez to območje, ima še dovolj velike rezerve, tako da bo možno vse štiri TP priključiti na obstoječe 10 kV kable (bližina RTP Moste). Lokacija je razvidna iz grafične priloge št. 15 Zbirna karta komunalnih vodov 1:500.
Vse TP so tipske izvedbe in so predvidene v 1. kleti novih objektov (a2, a7, b4). Lokacijo ene od TP, ki mora biti postavljena pred rušenjem stare, se določi z izvedbenimi projekti (TP Protektor).
23. člen
Vročevodno omrežje
Po Kajuhovi cesti poteka primarni vročevod DN 700.
Na tega se za oskrbo novega naselja naveže sekundarno vročevodno omrežje DN 200.
Pred pričetkom gradnje garaže pod trgom bo potrebno prestaviti del obstoječega parovoda po Kavčičevi ulici in urediti lokalno ogrevanje samskega doma. Ukine se paravodni priključek za samski dom in industrijo v notranjosti ureditvenega območja.
Poteki vročevodnega omrežja so razvidni iz grafične priloge št. 15 Zbirna karta komunalnih vodov.
24. člen
Plinovod
Obstoječi plinovod poteka po Zvezni ulici, po Kavčičevi in Rožičevi, kamor se sekundarno plinsko omrežje tudi priključuje. Pred pričetkom gradnje objekta osrednjih stanovanjskih garaž (c) bo potrebno del plinovoda z Rožičeve prestaviti na južni rob Kavčičeve ceste.
Na obravnavanem območju je v plinovodnem omrežju nadtlak zemeljskega plina 0.1 bar.
Potek razvodnega omrežja se izvede po utrjenem terenu izven objektov, trase priključnih plinovodov pa so predvidene pod stropom kletnih etaž. Nazivni premer je DN 50.
Plin je predviden za potrebe gospodinjstev. Celotna oskrba s plinom se izvede za vrstne hiše ob Vzajemni ulici. Oskrba s plinom vrstnih hiš ob Vzajemni ulici mora biti izvedena pred izdajo uporabnega dovoljenja za območje zazidalnega načrta MS 1/2-1 Zelena jama in MR 1/1 Zelena jama.
Plinifikacija območja je razvidna iz grafične priloge št. 15 Zbirna karta komunalnih vodov.
25. člen
PTT omrežje
Omrežje novega naselja bo navezano na RATC Moste, zato se poveča obstoječo kabelsko kanalizacijo od Zaloške ceste do Šmartinske. Trasa je razvidna iz grafične priloge št. 15 Zbirna karta komunalnih vodov.
Kabelska kanalizacija se izvede iz plastičnega materiala, ki omogoča povečanje kapacitete in možne korekture na tem omrežju brez dodatnega razkopavanja. Mreža je speljana pod pločniki v koordinatnem sistemu naselja.
Priključki se izvedejo od razvodnih omaric, lociranih pri vhodih v objekte.
26. člen
Kabelska televizija
Izvede se TV kabelsko razdelilni sistem – KDS, ki bo pokrival novo naselje ter južni in vzhodni del Zelene jame, kjer KDS še ne obstoja.
Predvidena je postavitev antenskega stolpa na stolpnici naselja, dočim poteka razdelilno omrežje v kabelski kanalizaciji skupaj s PTT kabli, vendar v svoji cevi.
27. člen
Javna razsvetljava
Glede na zasnovo zunanje ureditve je predvidena obulična javna razsvetljava ter razsvetljava internega značaja znotraj karejev. Njuni poteki so razvidni iz grafične priloge št. 13 Zunanja ureditev s hortikulturo.
VIII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO ZAZIDALNEGA NAČRTA
28. člen
Odvoz odpadkov
Odpadki se zbirajo v smetarnicah pri hišah na ulico, pri vila blokih pa v manjših kontejnerjih. Prostor za kontejnerje je lociran v območju parkirnih pasov v stiku parkirišča in zelenega otoka.
Lokacija smetarnic in kontejnerjev je razvidna iz grafične priloge št. 13 Zunanja ureditev in hortikulturna ureditev.
IX. ETAPNOST GRADITVE
29. člen
Celotno območje zazidalnega načrta z realizacijo objektov stanovanjskega in trgovsko stanovanjskega programa s pripadajočo zunanjo ureditvijo, utrjenimi površinami ter parki predstavlja enotno projektno in gradbeno fazo, ki temelji na predhodno zgrajeni osrednji stanovanjski garaži, ki bo začasno služila parkiranju uporabnikom nadomestnih garaž.
Izven enotne gradbene faze bosta grajena stanovanjska objekta H na lokaciji zdajšnjega samskega doma.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
30. člen
Tehnologija gradnje se mora podrediti urbanistično arhitektonskemu konceptu in funkcionalnim zahtevam.
Za dosego visoke kvalitete gradnje je upoštevan projektni pristop v smislu kvalitetne pluralne arhitekture, podrejene urbanističnemu konceptu (tako izbor materialov, kot način gradnje in podoba zunanje ureditve.) Ob izdelavi izvedbene dokumentacije je potrebno vključiti več projektantov.
31. člen
Izvajanje zazidalnega načrta koordinira "Koordinacijski odbor za izgradnjo poslovno stanovanjske četrti Zelena jama, ki ga ustanovi Izvršni svet občine Ljubljana Moste-Polje.
Investitor in izvajalec sta dolžna sočasno z izgradnjo posameznih objektov arhitektonsko, infrastrukturno in hortikulturno zaključiti ureditev objektov.
XI. KONČNE DOLOČBE
32. člen
Zazidalni načrt je delovnim ljudem, občanom, podjetjem in drugim subjektom stalno na vpogled pri upravnem organu občine Ljubljana Moste-Polje, pristojnem za urejanje prostora, pri upravni organizaciji mesta Ljubljane za urbanistično načrtovanje, pri Mestni geodetski upravi Ljubljana, pri Krajevni skupnosti Zelena jama.
33. člen
Nadzor nad izvajanjem tega Odloka opravlja Urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe mesta Ljubljane.
34. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določbe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M 1 Zelena jama Nove Jarše (Uradni list SRS, št. 3-246/88) v tehle členih:
– 2. člen: črta se druga alinea, ki se glasi: "začasno urejajo območja urejanja:
MS 1/2 Zelena jama – del MR 1/1 Zelena jama"
– 26. člen: črta se prvi odstavek, ki se glasi:
"V območju urejanja družbeni plan predvideva izdelavo prostorskega izvedbenega načrta. Dovoljena je izvedba pripravljalnih del za izdelavo tega načrta in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah."
– 28. člen: črta se celotno besedilo člena.
35. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 012-1/92-01
Ljubljana, dne 9. oktobra 1992.
Predsednik
Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje
Janez Jančar l. r.