Skupščina občine Mozirje je na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 26/86 in Uradni list RS, št. 26/90) ter 3. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Mozirje in postopku za izvolitev predsednika, podpredsednika in predsednikov zborov Skupščine občine Mozirje ter predsednika in članov Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje (Uradni list RS, št. 10/90) na seji zbora združenega dela, družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 25. 9. 1992 sprejela

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za tista območja občine Mozirje, ki se ne urejajo s prostorskimi izvedbenimi načrti. Prostorske ureditvene pogoje /v nadaljnjem besedilu: PUP/je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod št. proj. 1045/92-PUP, in sicer za:
01. Prostorsko. celoto Zgornja Savinjska dolina -spodnji del
02. Prostorsko celoto Zgornja Savinjska dolina -zgornji del
03. Prostorsko celoto Zadrečka dolina.

Prostorski ureditveni pogoji skladno š planskimi usmeritvami določajo:
– meje in funkcije območja urejanja,
– splošna merila in pogoje za posege v prostor,
– merila in pogoje glede oblikovanja objektov,
– merila za določanje parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za posege v zavarovana in varstvena območja,
– merila in pogoje za varovanje in izboljšanje bivalnega okolja.

Za vse posege v prostor po tem odloku izda lokacijsko dovoljenje občinski upravni organ na podlagi lokacijske dokumentacije.
Lokacijsko dovoljenje ni potrebno za objekte, ki so opredeljeni v Odloku in dopolnitvi Odloka o določitvi objektov oziroma posegov v prostor, pomožnih objektov, drugih objektov in naprav ter del, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, ki se lahko postavijo, gradijo in izvajajo na podlagi pridobljenega potrdila o priglasitvi del.

Za posamičen poseg ali več posegov se lahko zahteva podrobna analiza prostorskih pogojev, kolikor je to potrebno za:
– ugotovitev in odpravo motenj, ki jih bo investitor povzročil s predvideno dejavnostjo,
– ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev, ki bodo nastali skozi daljše obdobje,
– zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb glede racionalne rabe prostora,
– zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.

a/ Meje območij prostorskih ureditvenih pogojev so razvidne iz grafičnih prikazov na preglednih katastrskih načrtih in temeljnih topografskih načrtih v merilu 1: 5000, in sicer za naslednje prostorske celote:
01 – Prostorska celota Zgornja Savinjska dolina -spodnji del /PUP 01/
• Območje PUP 01 zajema naslednje k.o. /delno ali (V celoti/: Brezje, Homec, Lepa njiva, Ljubija, Loke, Mozirje, Poljane, Prihova, Primož pri Ljubnem, Radegunda, Radmirje, Rečica ob Savinji, Savina, Spodnja Rečica, Šentjanž, Šmihel, Ter in Zgornje Pobrežje.
• Velikost območja PUP 01 je okrog 12.500 ha.
02 – Prostorska celota Zgornja Savinjska dolina -zgornji del /PUP 02/
• Območje PUP 02 zajema naslednje k.o. /delno ali v celoti/: Konjski vrh, Krnica, Podveza, Podvolovljek, Raduha, Sv. Duh in Solčava.
• Velikost območja PUP 02 je okrog 16.700 ha.
03 – Prostorska celota Zadrečka dolina /PUP 03/:
• Območje PUP 03 zajema naslednje k.o. /delno ali v celoti/: Bočna, Florjan pri Gornjem gradu, Gornji grad,
Homec, Kokarje, Lenart pri Gornjem gradu, Prihova, Pusto polje, Šmartno ob Dreti, Šmiklavž in Tirosek.
• Velikost območja PUP 03 je okrog 11.100 ha.
b/ Ureditveno območje PUP sestavljajo naslednja območja:
– trajno varovana območja kmetijskih zemljišč: 1. območja /A/ in 2. območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdov /lesno-proizvodnih in varovalnih -GV/,
– 48 območij urejanja za usmerjeno gradnjo /U1-U48/,
– območja stavbnih zemljišč na območjih razpršene gradnje /U/.

Območja urejanja za usmerjeno gradnjo /Ul – U48/ so z urbanističnimi karakteristikami opredeljeni deli prostora, v katere usmerjamo posege, ki imajo značaj graditve. Območja so naslednja:

Na območjih urejanja iz 6. člena tega odloka, so možni naslednji posegi v prostor:
1. Novogradnja individualnih stanovanjskih objektov,
2. Novogradnja individualnih stanovanjskih objektov, kot zapolnitev med obstoječimi objekti,.
3. Prizidava, nadzidava in rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih objektov,
4. Novogradnja, nadzidava, prizidava in rekonstrukcija večstanovanjskih objektov,
5. Nadomestna gradnja stanovanjskih objektov pod pogoji za nadomestno gradnjo,
6. Novogradnja in nadomestna gradnja objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, ki služijo razvoju kraja,
7. Prizidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov za oskrbno storitvene dejavnosti,
8. Novogradnja in nadomestna gradnja obrtnih objektov, obrtno-stanovanjskih objektov in spremljajočih objektov za obrtno dejavnost – ob upoštevanju pogojev za te. dejavnosti,
9. Prizidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih objektov za obrtno dejavnost,-
10. Gradnja pomožnih objektov /garaže, drvarnice, shrambe, vrtne ute i. si./ kot samostojni objekti ali kot prizidki k obstoječim objektom,
11. Postavitev plinskih rezervoarjev za potrebe ogrevanja objektov, N
12. Novogradnja, dozidava, nadzidava ali rekonstrukcija objektov za potrebe kmetijstva,
13. Novogradnja, rekonstrukcija in širitev objektov za potrebe športno-rekreacijske dejavnosti,
14. Ureditev športno-rekreacijskih površin manjših obsegov,
15. Novogradnje objektov za potrebe turistične dejavnosti,
16. Dozidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov za potrebe turistične dejavnosti,
17. Stanovanjski objekti s prostori za turistično dejavnost /kmečki turizem, turistične sobe, gostinski in spremljajoči prostori.

Izven območij urejanja iz 6. člena tega odloka /območje razpršene gradnje/ so dopustni naslednji posegi:
1. Na 1. območju kmetijskih zemljišč /A/je dovoljena gradnja, nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in sprememba namembnosti objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji:
– stanovanjske hiše
– nadomestne stanovanjske hiše
– hlevi
– silosi, gnojišča,in gnojne jame
– kozolci in skednji
– strojne lope.
Našteti posegi v prostor so dovoljeni le kmetijskim proizvajalcem, ki jim je kmetijstvo osnovna dejavnost s tem,;da si pridobijo soglasje Kmetijske zemljiške skupnosti občine Mozirje.
Poleg navedenih gradenj so dopustne gradnje objektov za urejanje vodnega režima in širitve obstoječih pokopališč.
2. Na drugem območju kmetijskih zemljišč je možna poleg gradnje kmetijskih objektov tudi gradnja samostojnih objektov in naprav iz 7. člena tega odloka, vendar le v okviru obstoječih stavbnih zemljišč /U/.
3. Izven obstoječih stavbnih zemljišč je s soglasjem Kmetijske zemljiške skupnosti občine Mozirje dovoljena postavitev lesenih objektov za shrambo orodja, čebelnjakov, pastirskih koč in staj za živino.
Kriteriji za pridobivanje pogojev za objekte za shrambo orodja /vrtne ute/ so:
a/ Nižinski del občine Mozirje do nadmorske višine 600 m – več kot 1 ha zemljišča. Od tega najmanj 0,5 ha njive ali intenzivnega trajnega nasada.
b/ Višinski del občine Mozirje nad 600 m nadmorske višine – več kot 3 ha zemljišča. Od tega najmanj 0,5 ha njive ali intenzivnega trajnega nasada.
Kriteriji za pridobivanje dovoljenj za gradnjo čebelnjakov:
– investitor mora biti član Čebelarske družine
– minimalno število panjev: 6.kom.
Kriteriji za pridobivanje dovoljenj za gradnjo pastirskih koč in staj za živino:
– organiziran planinski pašnik /Odločba/
– velikost pašnika min. 5 ha.
4. Na drugem območju kmetijskih zemljišč je dovoljena gojitev divjadi v oborah /kot dopolnilna dejavnost kmetije/. Obore so dovoljene le v višinskih predelih nad 600 m nadmorske višine. Za oboro ni možno uporabljati planinskih pašnikov. Velikost obore je od 5-10 ha kmetijskih površin, od tega 1/4 gozdnih površin, ki so namenjena le lesni proizvodnji. Gostota divjadi max. 8 kom. na 1 ha površin. Medsebojna oddaljenost obor min. 500 m.
5. Na območju gozdov so dopustne gradnje gozdarskih objektov in naprav ter drugih objektov in naprav, kolikor je k posameznemu posegu dano soglasje upravnega organa, pristojnega za gozdarstvo.

Gradnja počitniških hiš je dovoljena le v conah, ki so namenjene za tovrstno gradnjo.

Z nadomestno gradnjo nadomeščamo obstoječ dotrajan objekt. Za odločitev o nadomestni gradnji ni odločilno stanje, vpisano v katastru /stavbišče/, temveč je gradnja nadomestnih objektov možna le takrat, ko je po ogledu stanja na terenu ugotovljeno, da objekt še obstaja.

Spremembe namembnosti obstoječih objektov so dopustne, kadar nova namembnost ne vpliva motilno na bivalne in delovne pogoje ter krajinske značilnosti prostora.
Sprememba namembnosti počitniških hiš je možna le v ureditvenih območjih iz 5. člena tega odloka, razen v območjih, ki so opredeljena kot naselje počitniških hišic /U18 in U21/.

Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov in naravne danosti zemljišča. Omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču /skupno funkc. zemljišče/:
1. Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta praviloma najmanj 2,5 m, lahko pa je z ozirom na naravne danosti zemljišča in obstoječo zazidavo tudi manjša, vendar ne manjša kot 1 m.
Širina dovoza do objekta mora biti najmanj 3 m. Če je dejansko zemljišče pri obstoječem objektu manjše kot funkcionalno zemljišče, ugotovljeno na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina zemljišča /parcele/.
V funkcionalnem zemljišču morajo biti vključeni tudi dovozi do objekta od javnih cestnih površin.
2. Za kmečka, gospodarstva se velikost funkcionalnega zemljišča določa ob upoštevanju medsebojne razporeditve objektov, vrste in tehnologije kmetijske proizvodnje, ter na objekte vezanega manipulativnega prostora.
3. Za vse ostale objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na vrsto namembnosti in najnujnejše potrebe.

Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji.
Odmik od sosednjega objekta mora biti najmanj 8 m. Manjši odmiki so dopustni, če so zagotovljeni požarnovarnostnem sanitarni pogoji.
Odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni s pogoji iz Zakona o cestah. Odmiki od nekategoriziranih cest praviloma ne smejo biti manjši od 4 m, razen v naseljih, kjer se je potrebno prilagoditi obstoječi obcestni zazidavi.
Odmiki od tras komunalnih vodov morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi.
Odmiki od vodotokov morajo biti najmanj 5 oziroma v skladu s pogoji upravljalca vodotokov.

Kioski, namenjeni storitvenim in nekaterim specifičnim dejavnostim, naj bodo locirani tako, da ne bo oviran promet in funkcija sosednjih objektov. Površina funkcionalnega zemljišča za kiosk naj bo prilagojena velikosti in predvideni namembnosti kioska.

Lokacija za postavitev spominskih in sakralnih objektov in obeležij naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje tako, da se s postavitvijo dopolnjuje prostor in ne ovira promet.
Spominski in sakralni objekti in obeležja na stavbah morajo biti postavljeni tako, da ne poslabšajo bivalnih pogojev in varnosti objekta. Na objektih, za katere veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se smejo spominski in sakralni objekti in obeležja postavljati le v sodelovanju s pristojno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Pogoji oblikovanja novogradenj, adaptacij, rekonstrukcij, prizidkov in nadzidkov so naslednji:
1. Stanovanjski objekti:
– Tloris naj bo praviloma podolgovat /razmerje stranic 1: 1,2-1: 1,5/. V hribovitih območjih naj bo daljša stranica vzporedna s plastnicami.
– Višinski gabarit: klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje. V ureditvenih območjih je višinske gabarite obvezno prilagoditi sosednjim objektom.
– Streha naj bo simetrična dvokapnica z naklonom 35-45 stopinj. Kritina naj bo praviloma opečna. V ureditvenih območjih je naklon in kritino prilagajati sosednjim objektom. Izvedba "čopov" in "aherjev" na strehi je možna, kolikor je tako izvedena streha na sosednjih objektih.
2. Pomožni objekti:
Dopustna je izvedba pomožnih objektov kot prizidkov k stanovanjskim ali gospodarskim objektom, ali pa izjemoma kot samostojni objekti. Oblikovno morajo biti usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti s tem, da se upoštevajo pogoji za graditev novih objektov, ter gabariti in oblikovne značilnosti sosednjih objektov.
– Objekti za potrebe hrambe orodja so lahko le lesene izvedbe na točkovnih temeljih. Tlorisna velikost naj ne presega dimenzij 2x3 m. Gabarit objekta ne sme presegati ene etaže. Podkletitev ni dovoljena. Streha naj bo dvokapna, z naklonom strešin 30-40 stopinj in opečno kritino. V objektu ni dovoljena napeljava električnih in vodovodnih instalacij.
– Prostostoječe cisterne za plin naj bodo, če je možno, brez žičnih ograj. Prostor okoli cisterne naj se ustrezno zasadi.
3. Objekti za primarno kmetijsko proizvodnjo:
– So praviloma enoetažni, z možnostjo izkoriščenega podstrešja, podolgovatega tlorisa, streha mora biti dvokapnica z opečno kritino ter naklonom 35-45 stopinj. Za hrambo kmetijskih strojev je dopustna postavitev nadstrešnic, po obliki in izvedbi podobnim obstoječim streham.
– Gnojne jame in odprta gnojišča morajo biti vodo-tesna in ustrezno vzdrževana.
4. Ostali gospodarski objekti /proizvodni objekti, obrtne delavnice, objekti družbenega standarda/:
– Pri oblikovanju teh objektov je potrebno upoštevati načela za določanje stavbne gmote in fasadnih razmerij, na osnovi bodoče funkcije objekta, vertikalne, horizontalne gabarite in strukturo obstoječe zazidave.
5. Čebelnjaki:
– So praviloma enoetažni objekti lesene izvedbe. Tlorisna velikost naj ne presega 4x5 m. Streha naj bo simetrična ali nesimetrična dvokapnica s slemenom vzporedno z daljšo stranico. Naklon strešin naj bo 35-60 stopinj, kritina pa opečna ali iz lesa /skodle, macesnove deske/. „
5a. Pastirske koče in staje za živino:
– Pastirske koče so praviloma enoetažni objekti z izkoriščenim podstrešjem. Tlorisna velikost naj ne presega 6 x 7 m. Streha dvokapnica z naklonom min. 40 stopinj, kritina iz skodel ali desk.
– Staje za živino so praviloma enoetažen objekt z možnostjo izkoriščenega podstrešja. Tlorisna velikost se določi glede na število živali. Streha enaka kot za pastirske, koče.
6. Ostali objekti:
– Njihovo oblikovanje se določa na osnovi funkcije, skupnih meril in posebnosti prostora v posebnem projektu, na osnovi katerega se izdela lokacijska dokumentacija.
4. Adaptacije, rekonstrukcije in vzdrževalna dela

Za oblikovanje objektov ki se adaptirajo ali rekonstruirajo, veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje.

– Višina zemljišča mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču, zato ni dovoljeno nasipavanje in odkopavanje zemljišča izven nivoja sosednjih zemljišč brez dovoljenja. Podporni zidovi so dopustni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin; obdelani morajo biti v naravnih materialih.
– Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nezaželenimi vplivi okolice in za preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij. Ograje in žive meje ne smejo presegati višine 1m, razen v primerih posebnih varnostnih zahtev. Od roba ceste morajo biti odmaknjene najmanj 1 m in ne smejo zmanjševati preglednosti ceste; odmik ograje od roba ceste se lahko spremeni, kadar to omogočajo in predpisujejo drugi podzakonski akti.
– Po končanem posegu v prostor je obvezna zasaditev zemljišča z avtohtonim zelenjem.

– Interni dovozi in dostopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom. Dvorišča morajo biti dostopna za urgentni dovoz neposredno s ceste ali posredno preko sosednjih dvorišč.
– Uvozi na dvorišča in rampe v garaže ne smejo ovirati vzdrževanja oziroma rekonstrukcije javnih cest ali poti. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne organizacije za vzdrževanje cest.
– Novogradnja prostostoječih objektov, prizidkov, nadzidav in nadomestnih objektov ni možna, kolikor ni zagotovljen dovoz do parcele, na kateri je predviden poseg.

– Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma kasneje na novozgrajeno komunalno in energetsko omrežje in naprave. Za komunalno urejanje stavbnega zemljišča skrbi investitor.
– Območja urejanja namenjena poselitvi, morajo biti opredeljena vsaj z minimalno komunalno opremo, ki obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo z električno energijo in urejeno zbiranje in odstranjevanje komunalnih odpadkov.
– Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja /zrak, voda, tla/ in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam /varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti, ipd./.

– Na območjih, kjer ni možno zagotoviti oskrbe iz. javnega vodovodnega omrežja, niti ni predvidena napeljava le-tega, si mora investitor zgraditi ustrezno vodooskrbno napravo /vodnjak, kapnica/ v skladu s higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji. Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine.
– Na območjih, kjer obstaja javno vodovodno omrežje, mora biti vsa nova in dopolnilna gradnja priključena na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljalca.
– Na območjih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostope k površinskim vodotokom /če pretoki to dopuščajo/ob pogojih, kijih določi pristojna občinska služba.
– Graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin vode /hlevi, ipd./, je dopustna le v primerih, da se predhodno zagotovi ustrezna vodooskrba.

– Vse objekte, ki so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na obstoječe kanalizacijsko omrežje za odvod odpadnih vod.
– Na območjih, kjer ni urejene kanalizacije, se odvod odpadnih vod rešuje z individualnimi ali skupinskimi greznicami z odtokom v ponikovalnico ali na izpraznjevanje. Upoštevati je potrebno določila Strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic /Uradni list SRS, št. 10/85/.
– Pri objektih kmetijske proizvodnje je potrebno urediti gnojne jame in gnojišča skladno s pogoji občinske sanitarne inšpekcije.

– Vrsta, zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov ter urejanje in oskrbovanje javnega odlagališča je določeno s predpisi, ki urejajo to področje v občini Mozirje.
– Posebne odpadke ni dovoljeno odlagati na centralno odlagališče komunalnih odpadkov v občini.

– Priključitev novogradenj, adaptiranih in rekonstruiranih objektov na električno omrežje je možno v skladu s pogoji- upravljalca.
– Graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin električne energije, je dopustna le v primeru, da se predhodno zagotovijo ustrezni pogoji, ki jih podpiše pristojna strokovna služba.
6. Javna razsvetljava

Prehodi čez cesto ob avtobusnih postajališčih morajo biti osvetljeni.

– Za varovanje naravne in kulturne dediščine je upoštevati določila Odloka o razglasitvi naravnih in kulturnih spomenikov na območju občine Mozirje /Uradni list SRS, št. 27/87/. Objekti in območja razglašenih spomenikov na območju PUP so razvidni iz prej navedenega odloka, posebnega spiska spomenikov in grafičnih prilog v elaboratu iz 1. člena tega odloka.
– Za vse posege v prostor – pozidan in nepozidan, ki je opredeljen kot kulturna in naravna dediščina ali spomenik velja, da se morajo vsi posegi izvajati v sodelovanju s pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki predpiše pogoje in izda soglasje za poseg.
– V neposredni okolici kulturnih spomenikov in pomembnejših pogledov, je vsa omrežja /PTT, elektrika, razsvetljava/ obvezno kablirati.

Varuje se tudi dediščina, ki ni razglašena, a je sestavni del kulturne krajine. Naravna dediščina:
– Karavanško-Kamniško-Savinjski regijski park
– Krajinski park Menina planina.
Do sprejetja ustreznega odloka za sedaj še nerazglašeno naravno in kulturno dediščino, je pridobiti za vse posege predhodno soglasje pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.. Obe območji sta opredeljeni na grafičnih prilogah v elaboratu iz 1. čl. tega odloka.

Za območje porečja Savinje in Drete s pritoki, za katero bo izdelana krajinska zasnova, je pri vseh posegih v prostor obvezno dodatno upoštevati še vse usmeritve za varovanje in urejanje prostora iz krajinskih zasnov. Območje krajinskih zasnov je opredeljeno na grafičnih prilogah v elaboratu iz 1. čl. tega odloka.

Za vse posege v prostor, ki bi segli v varovalne pasove že zgrajenih ali s planskimi akti1 občine Mozirje načrtovanih infrastrukturnih objektov in naprav, je potrebno pridobiti predhodne pogoje in soglasja upravljal-cev.

Pri gospodarjenju s prostorom /kmetijska proizvodnja in gozdarstvo, prenova, obnova, novogradnja, vzdrževalni ukrepi vodnega gospodarstva, agro in hidromelioracije, vzdrževanje obrežij in drugega vaškega zelenja/, je upoštevati pogoje varovanja naravnih prvin:
– Ohranjanje krajinskih vzorcev naravnih prvin in njihovih površinskih in volumenskih razmerij ter fiziografske in ekološke strukture krajine /predvsem mikro vegetacijski elementi in specifične biocenoze/.
- Ohranjanje krajinsko-oblikovne strukture rabe prostora /razmerja kmetijske rabe, naselij in gozda/ ter. zaščita gozdnega roba. Dovoljene so vse vrste posegov za izboljšanje okolja /sanacije plazov, preprečevanje erozije, in drugo/. Vsi posegi v prostor morajo biti izvedeni v obliki in na način, ki sledi strukturam v prostoru in obstoječi rabi, ter upošteva naravne značilnosti prostora /materiali, vegetacija, neformalna zasnova zasaditve, značilne smeri in oblike pri regulacijah in melioracijah/.
Okolica se lahko zasadi samo z avtohtono vegetacijo. Vnašanje drugih vrst ter eksotičnega drevja in grmičevja ni dovoljeno.

– Za varovanje vodnih virov: Župenkovo žrelo in Žegnani studenec, Letošč in Ljubija, je pri posegih v varstvene pasove varovanja vodnih virov upoštevati določila iz odloka /Uradni list SRS, št., 8/79, 36/83 in 13/87/.
– Varujejo se tudi vsi vodni viri /zajeti in nezajeti/, ki nimajo določenega varstvenega pasu. Obvezna je ohranitev in obnavljanje obstoječih hišnih vodnjakov.
– Vodotoke, ki tečejo po ureditvenih območjih, kjer je predvidena gradnja, je treba urediti tako, da bo območje varno pred visokimi vodami. Objekti morajo biti odmaknjeni od bodoče regulacije vsaj 5 m. V tem pasu ne sme biti lociran noben drug objekt /greznica, ograja/ ali zasajeno rastlinje, ki bi oviralo prehod ob vodotoku.

V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, katerih morebitne škodljive vplive v okolje /prekomerni hrup, onesnaževanje zraka, površinskih voda in podtalnice ter odvodnjavanje tekočih in trdnih odpadkov/je možno z ustreznimi ukrepi preprečiti, kar je prikazati v investicijskem elaboratu in zagotoviti s projektno dokumentacijo in samo izvedbo objekta.

Vsi viri onesnaževanja zraka morajo biti izvedeni, opremljeni in vzdrževani tako, da. ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje.

Lastniki in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaževanje, ki ga povzročijo viri onesnaževanja zraka v njihovih objektih, obratih ali napravah na način, kot je predpisan s splošnim aktom, sprejetim v soglasju s pristojno inšpekcijsko službo.

– Poseljena območja ob prometnicah je treba varovati pred prekomernim hrupom. Pri tem je upoštevati Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju /Uradni list SRS, št. 15/78/. Ocene in meritve hrupa je potrebno upoštevati pri lokacijskih postopkih, ter na tej osnovi predpisati odmike oziroma protihrupne zaščite.
– V stanovanjskih območjih /obstoječih in predvidenih/ so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa.

Interesi in potrebe po zaklanjanju in zavarovanju prebivalstva in dobrin v izrednih razmerah je urejati skladno z veljavnimi predpisi za to področje.

Za varstvo pred požarom je potrebno upoštevati temeljne pogoje in normative, ki so določeni skladno z veljavnimi predpisi za področje varstva pred požarom.

Prostorski ureditveni pogoji /PUP/ so na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim pri upravnemu organu občine Mozirje, pristojnem za urejanje prostora ter na Zavodu za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo inšpekcijske službe Upravnega organa Skupščine občine Mozirje.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati:
– Odlok o urbanističnem redu občine Mozirje /Uradni vestnik Celje, št. 11/68/.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.