Skupščina občine Mozirje je na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in Uradni list RS, št. 29/90) ter na podlagi 3. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Mozirje in postopku za izvolitev predsednika, podpredsednika in predsednikov zborov Skupščine občine Mozirje ter predsednika in članov Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje (Uradni list RS, št. 10/90) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnost in družbenopolitičnega zbora dne 25. 9. 1992 sprejela

S tem odlokom se sprejme LOKACIJSKI NAČRT ZA UREDITEV LJUBNICE OD IZLIVA DO KM 2,20, ki ga je izdelal Vodnogospodarski inštitut Ljubljana pod št. C-82 z datumom junij 1992.

Lokacijski načrt iz 1. člena vsebuje besedilo in grafične prikaze ureditev. Besedilo obsega:
– Pogoji pristojnih organov, organizacij in skupnosti
– Povzetek iz planskih aktov občine Mozirje
– Splošno o projektu
– Meja območja lokacijskega načrta
– Izhodišča za urejanje Ljubnice
– Ureditev Ljubnice
– Zasnova komunalnih ureditev
– Premostitve
– Krajinska ureditev
– Ocena stroškov izvedbe posegov, opredeljenih z LN
– Zaporedje izvajanja posegov
– Seznam parcel v območju LN.
Grafične priloge:
– Prikaz območja iz Dolgoročnega in Srednjeročnega plana občine Mozirje
– Kopija topografsko katastrskega načrta z obodno parcelacijo
– Ureditvena situacija
– Vzdolžni prerez
– Karakteristični dolinski prerezi
– Karakteristični prečni prerezi ureditve
– Detajli zavarovanja brežin
– Pretočni prerezi premostitev
– Zakoličbeni načrt s tehničnimi elementi ureditve in parcelacije.

Območje lokacijskega načrta leži v treh katastrskih občinah, in sicer: k.o. Ljubno ob Savinji, k.o. Ter in k.o. Primož. Površina znotraj meje lokacijskega načrta meri 12,18 ha.
Meja lokacijskega načrta se prične na skrajnem jugu na sotočju na parcelni meji med Savinjo /parc. št. 711/ in Ljubnico /parc. št. 722/ v k.o. Ljubno ob Savinji.
Zahodna meja poteka po V meji parcel 679 in 678 do parcele 677, ki jo prečka, nato poteka po meji med 677 in 676 do parcele 675, ki jo prečka, kot tudi parcelo 731 /cesta Al I Podlipnik – Mozirje/. Nato poteka po V robu ceste /parcela 731/ do parcele 573. Meja nato poteka v smeri SV vzporedno ob strugi in prečka parcele 573, 572, 570, poteka po meji med parcelama 568 in 566 ter prečka parcelo 567.. Nato poteka meja zopet v smeri S po zahodni meji parcel 565 in 722 /struga/ do parcele 549, ki jo prečka. Nato preseka parcele 548/1, 546, 545/1 in 480/1. Nato poteka po Z meji parcele 722 /struga/ do parcele 191, ki jo na vzhodnem delu deloma prečka. Meja nato poteka vzporedno s strugo, pri tem pa prečka parcele 111, 110, 104, poteka po meji med parcelama 102 in 104, prečka parcelo 103 in pride na mejo med parcelama 103 in 34. Nato poteka po južni in zahodni meji parcele 34, nadaljuje po vzhodnih mejah parcel 94, 95, 93, 90/1 in 734 /cesta/ do parcele 78, zavije proti vzhodu po J mejah parcel 78 in 80, nato po Z mejah parcel 83, 81 in 82, nato zopet proti Z po mejah parcel 37, 40. Nato poteka proti S po meji med parcelo 40 in parcelama 39 in 38, prečka parcelo 38 v smeri proti zahodu do ceste -parcele 734 in nadaljuje zopet proti severu po vzhodni meji parcele 734 do parcele 29 ter nato proti vzhodu po južnih mejah parcel 29 in 28. Meja poteka nato proti severu po vzhodnih mejah parcel 28 in 31, zopet zavije proti zahodu po severnih mejah parcel 31 in 30 do ceste /734/, ki jo prečka in se obrne proti severu ter poteka nato po zahodnem robu ceste /meje parcele 734/ do severnega vrha parcele 19/3. Meja nato prečka v smeri proti zahodu cesto Ljubno – Rastke, preide v k.o. Primož in poteka vzporedno s strugo Ljubnice proti severu ter pri tem prečka parcele 356/3, 357, 358, 359, 361, 366 in vzhodni vogal parcele 367. Meja LN nato preide v sosednjo katastrsko občino Ter na parcelo 921, ki je še na D.B. Ljubnice in na kateri se obrne proti vzhodu, prečka parcele 1739 /Ljubnica/, 1736/1 /cesta Ljubno – Rastke/, 897/1 in se na zahodnem delu parcele 902 obrne proti jugu.
Vzhodna meja poteka od loma na parceli 902 proti jugu do parcele ceste 1736/1, ko jo ponovno prečka, kot južni vogal parcele 922/5 in vzhodni del parcele 922/1. Nato poteka meja preko severnega vogala parcele 922/2 ter nato po zahodni meji parcele 1736/1 do parcele 189/2, ki jo s treh strani obkroži in zopet nadaljuje po zahodni meji parcele 1736/1 do parcele 923/3, kjer zavije proti zahodni meji parcele 1736/1 do parcele 923/3 in 922/6. Meja se zopet obrne proti jugu, pri tem prečka parcele 922/6, 922/7, 1745, 1746, 1749/4 in 1749/3, nakar se v zahodnem vogalu parcele 1749/6 obrne proti vzhodu do parcele 1747/1 /cesta Ljubno – Rastke/ ob katere zahodni meji poteka proti jugu do spodnje polovice parcele 1749/2, kjer v smeri proti vzhodu prečka parceli 1747/1 in 1748 ter nadaljuje v smeri JV po meji med parcelama 929/1 in 192/2 ter nekaj časa po meji med parcelama 936 in 192/2. Nato poteka vzporedno z JZ mejo parcele 936 do parcele 946/2, ki jo prečka in nekaj časa poteka po meji med parcelama 946/2 in 946/1. V smeri proti jugu prečka zahodni del parcele 946/1, ter nato še parcele 948, 945/2 in ponovno ozek pas parcele 948. Totem poteka meja LN po vzhodni meji parcele 1753 do parcele 970/1, ki jo na zahodnem delu prečka. Nato preseka parcelo 972 in 971 ter se nad parcelo 930/3 priključi na mejo med k.o. Ljubno in Ter, po kateri poteka v smeri proti jugu do parcele 1754, ki jo obide po vzhodni meji. Nato meja LN ponovno poteka po katastrski meji še vedno v smeri proti jugu, vse do parcele 1303/3, ki jo v spodnjem delu prečka. Nato preseka parceli 1303/8 in 1331 /vmes poteka nekaj časa po meji med parcelama 1331 in 1333/ ter nato parceli 1332/1 in 1332/2. Meja lokacijskega načrta nato zavije proti JV preko parcele 1758 do parcele 1756, nakar poteka po meji med parcelama 1756 in 1303/8 do parcele 1335, ki jo prečka najprej v smeri JV, nato pa se obrne v smer JZ. Nato prečka parcele 1336, 1340 in 1757 s tem, da nekaj časa poteka po zahodni meji parcele 1757, ki je tudi meja med k.o.. Nato meja prečka parcele 1341, 1345, 608, 601, 602 in 606, nakar poteka po meji med parcelama 606 in 607 in med 606 in 608 do vogala parcele 605, kjer zavije proti jugu in prečka ponovno parcelo 606, vključno z dostopno potjo, ter nato parcelo krajevne ceste 609 in preko vogala parcele 666 in nato po meji med parcelama 723 in 674. Nato poteka meja lokacijskega načrta po meji med parcelama 655 in 673 in nato po meji med 655 in 656/1. Nato prečka parcele 656/2 in 654 in zavije proti zahodu do parcele 722 /Ljubnica/ ter ob njej proti jugu do parcele 711 /Savinja/.

V območju lokacijskega načrta bo zgrajena ureditev struge Ljubnice od izliva do km 2,2.
Ureditev Ljubnice predstavlja trajno rešitev varovanja naseljenih površin ob hudourniku pred visokimi vodami 100-letne pogostosti (Q100 = 180 m3/s). Izjema so le objekti na levem in desnem bregu od stacionaže 0,240 do 0,330, ki jih je zaradi nizke lege ob strugi možno varovati le pred visoko vodo petletne pogostosti.
Lokacijski načrt zajema tudi naslednje površine ob strugi:
– površina na desnem bregu od stacionaže 0,485 do 0,535, kjer se teren nadviša z nasutjem,
– površina na levem bregu od stacionaže 0,650 do 0,825, kjer se erodirane površine ponovno nasipajo,
– površina na desnem bregu od stacionaže 0,950 do 1,450, kjer je predvideno nasipanje terena in protierozijska zaščita vmesne površine med strugo in nadvišanjem,
– površina na levem bregu od stacionaže 1,600 do 1,760, kjer se erodirane površine ponovno nasipajo.

Ureditev struge Ljubnice poteka v območju stare trase korita, zato so elementi načrtovane ureditve prilagojeni razmeram na terenu.
Niveleta dna je prilagojena osnovnemu padcu doline in poteku kompaktne hribine. Padec dna je do stacionaže 0,400 15,5%, gorvodno pa 18%o. Na- obravnavanem odseku je predvidenih več naravnih stopenj oziroma drč, ki so prilagojene nenadnim spremembam višine kompaktne podlage v dnu.

Normalni prerez ureditve Ljubnice se vzdolž trase spreminja, ker se prilagaja predvsem prostorskim razmeram. y
Na izlivnem odseku do stac. 0,400 je širina dna 9,0 m, pri tem je do stac. 0,250 oblikovan normalni prerez kot dvojni pretočni profil z zgornjo povprečno širino 18,0 m. Normalni prerez ni simetričen, ker se zgornji profil prilagaja razpoložljivemu prostoru na obeh bregovih. Brezine spodnjega in zgornjega profila so zavarovane z obrežnimi /podpornimi/ zidovi v nagibu 3:1 višine 1,5 m, z vmesnim padcem berme 0,20 m. Globina profila je tako 3,20 m.
Od stac. 0,250 do 0,330 je normalni profil oblikovan kot enojni profil z obrežnimi zidovi višine 2,0 m. Gorvodno od 0,330 do 0,400 je obrežni zid višine 2,0 do 3,0 m le na desnem bregu, medtem ko je levi breg naravna, strma, pretežno kompaktna brežina. V območju konkav je potrebno brežino nad zidom dodatno zavarovati z vtisnjenim lomljencem, fugiranim z zemljo, zatravljenim ter z zasajenimi podtaknjenci.
Od stac. 0,430 gorvodno do stac. 0,800 je širina dna 11,0 m. Normalni profil je zavarovan na desnem bregu z obrežnimi zidovi višine 1,5 oziroma 1,0 do stac. 0,685. Preostale brežine so izvedene v območju zavarovanja s kamnom v nagibu 1:1, zgoraj pa v nagibu 1:2, ki z zaokrožitvijo prehajajo na teren. Višina zavarovanja s kamnom oziroma skalami je na konkavah 1,5 do 1,8 m, na konveksan pa 0,8 do 1,2 m nad dnom. Globina profila je od 3,0 do 3,5 m. Predvsem konkavni bregovi so stabilizirani s stabilizacijsko usmerjevalnimi rebri – jazbicami na ustreznih lokacijah, ki imajo odbojno glavo pomaknjeno 1,0 do 1,5 m v pretočni profil. Izvedejo se iz kamna, povezanega od znotraj z betonom.
Od stac. 0,800 do 2,200 je širina dna normalnega prereza 12,0 m. Brežine so oblikovane in zavarovane na enak način, kot je opisano v predhodnem odstavku. Pri tem se levi breg od stac. 0,880 do 1,400 in desni breg od 1,770 do 2,200 ohranja v naravnem stanju. Za stabilizacijo bregov in usmerjanje visokih vod se izvedejo stabilizacijsko usmerjevalna rebra na ustreznih lokacijah.

Za zadrževanje déla rinjenih plavin se izvede prodišče – prodni žep od stac. 0,985 do stac. 1,355, to je na dolžini 370 m. Na tem odseku je normalni prerez, razširjen v povprečju za 8,0 proti desnemu bregu. Desna brežina se zavaruje in utrdi na enak način kot poševne brežine gor in dolvodno.

Desni breg od stac. 0,960 do 1,750 se v območju, kjer ni poseljen /travnik, loka, gozd/ varuje le pred visokimi vodami 20-letne pogostosti Q20 = 120 m3/s, ki odtekajo pri globini 2,20 m. Preplavljanje višjih vod je omejeno z nasipanjem terena povprečno 25 do 40 m zahodno od desnega brega in z delnim nadvišanjem poljske poti oziroma lokalne ceste. V območju stanovanjskih objektov hišnih številk 163 in 168 ter 173 in 174 predstavlja nadvišanje obodni nasip, izza katerega se površinska voda odvodnjava skozi cevne propuste iz najnižje točke.
Področje desnega brega, opredeljenega v predhodnem odstavku je urejeno tako, da se v primeru višjih vod od Q20 ne formirajo sekundarni tokovi preko desnega brega. Zato se izvedejo prečne stabilizacije teh površin z nasipanjem terena v kombinaciji z intenzivno grmovno in drevesno zarastjo, medtem ko je osnovni teren stabiliziran z travniško rušo ali drugimi utrditvami, odvisno od predvidene rabe prostora. Prav tako je potrebno stabilizirati predvsem z zatravitvijo in tudi zasaditvijo nasuti /nadvišani/ teren, vključno z brežinami.

Teren desnega brega od stac. 0,490 do 0,555 se nadviša z izkopanim materialom do strme naravne stene oziroma do objektov. Višina nasutja je na povprečno 3,0 m višjem nivoju, kot poteka dno ureditve. To površino je mogoče uporabiti kot parkirišče ali rekreacijsko površino.

Od stac. 0,915 do 0,950 je desni breg vključno s stanovanjskim objektom hišne številke 165 varovan pred visoko vodo Q100 z visokovodnim zidom, ki je funkcionalno nadaljevanje nasipanega terena gorvodno. Dolvodno se zid nadaljuje z – nadvišanjem desnega brega navzdol do stac. 0,790. Zaledne vode se odvodnjavajo po travnati muldi po najnižjih točkah terena, zato na tej trasi ni dopustna gradnja kakršnih koli objektov, ki bi pregradili to muldo in onemogočili naravno odvodnjavanje.

Za koncentriranje pretokov nizkih voda na odseku, kjer ni izrazitih krivin, se izvedejo talne usmeritve v dnu..Detajli izvedbe in lokacije se prikažejo v projektu za izvedbo.

Na izlivnem odseku ureditve Ljubnice je potrebno izvesti dostope do vode, predvsem tam, kjer so brežine zavarovane z obrežnimi zidovi. Dostopi se izvedejo s -stopnicami, pri čemer je potrebno v največji možni meri uporabljati naravne materiale kamen in les. Detajli izvedbe bodo prikazani v dokumentaciji za izvedbo. Lokacije za dostope so:
Na levem bregu: stac. 0,041 – 0,62 in stac. 0,158.
Na desnem bregu: stac. 0,043 – 0,055, 0,180, 0,293, 0,350, 0,430, 0,515 in 0,625.
Dostop pri stac. 0,625 se izvede kot dostopna kamnita rampa v strugo.

Na obravnavanem odseku Ljubnice je predvidenih 5 novih premostitev, kot nadomestilo porušenih oziroma neprimernih sedanjih premostitev. Od tega so tri peš brvi-in dva mostova za lokalne ceste:
– na izlivu pri stac. 0,040 /PR 1/ se sedanji začasni obvozni most nadomesti z brvjo za pešce. Svetla razpetina je 6,30 + 10,70 = 17,0 m z vmesno podporo. Svetla višina je 3,40 m,
– pri stac. 0,170 /PR 7/ je sedanji most potrebno nadomestiti z novim svetle razpetine 18,0 m in svetle višine od 3,20 do 3,70 m,
– pri stac. 0,632 je nova brv za pešce kot nadomestilo za brv pri stac. 0,722, ki jo je odnesla voda. Svetla razpetina je 17,8 m, svetla višina od 2,90 do 3,20 m,
– pri stac. 1,210 /PR 42/ je nova brv za pešce kot nadomestilo za porušeno brv. Svetla razpetina je 18,50 m, svetla višina pa 3,30 m. Priključna pot na desnem bregu ne sme prečno zapirati visokovodnega profila Ljubnice,
– pri stac. 1,762 /PR 59/ je predviden nov most na cesti Ljubno – Rastke s svetlo razpetino 16,0 m in svetlo višino od 3,30 do 3,80 m.
Za vse premostitve je potrebno izdelati projektno dokumentacijo, ki mora vsebovati tudi detajle vklopa mostne konstrukcije v okolico.
Mostna krila na vtoku in iztoku morajo omogočati čim bolj enakomeren dotok in odtok. Temeljenje mora biti na ustrezni globini, da ne pride do spodkopavanja podpor.
Oba mostova na lokalnih cestah /PR 7, PR 59/ morata imeti v hodniku inštalacijske cevi.

Pri izvedbi zemeljskih del je potrebno upoštevati naslednje:
-pri izkopih in premikih hudourniškega nanosa, se morajo vse debelejše skale oziroma kamni, ki jih je-možno uporabiti za izvedbo zidov ali zavarovanje brežin, odbirati in začasno deponirati na ustreznih lokacijah,
-pri premikih zemeljskih mas je potrebno zemljo ločiti od ostalega hudourniškega nanosa,
– pri nadvišanju terena je nedopustno zasipanje rodovitne zemlje z izkopanim hudourniškim nanosom, zato se. mora zemlja predhodno odriniti in začasno deponirati.

Višek izkopanega materiala se uporabi za nasipavanje terena, opredeljenega v 8. členu in za nasipavanje erodiranih površin levega brega od stac. 0,660 do 0,830, ter od stac. 1,600 do 1,760. Nasute površine levega brega se oblikujejo tako, da se doseže podobna konfiguracija terena, ko je bila pred ujmo. Teren ob strugi mora biti nižji kot ob pobočju. Po nasipanju je potrebno površine splanirati, utrditi in odstraniti večje kamne.
Nato se morajo te površine prekriti z zemljo, da je ponovno možna travniška izraba. Zasip levega brega pri mostu v km 1,76 se mora izvesti tako, da bo možna evakuacija visokih vod, ki jih sedanji most ne predvaja.

Pri izvedbi ureditve Ljubnice bo potrebno prestaviti obstoječe PTT razvodišče na desnem bregu pri stac. 0,180 /tik nad mostom v PR 7/, po izgradnji novega mostu pa prestaviti obstoječi PTT zemeljski kabel v inštalacijski hodnik mostu. Za vse prestavitve je potrebno predhodno izdelati tehnične rešitve.

Kanalizacija
V območju urejanja Ljubnice je predvidena nova kanalizacija, ki je v fazi projektiranja. Potek kanalizacije, tako višinsko kot situacijsko, mora biti natančno usklajen z ureditvijo Ljubnice. Potek kanala, kjer poteka neposredno ob strugi oziroma tam, kjer jo prečka, mora biti ustrezno zavarovan, da ga visoke vode s prodnimi plavinami ne bodo poškodovale.
Vodovod
Na področju LN prečka korito Ljubnice vodovod na dveh lokacijah, pri stac. 310,50 in pri stac. 1,680,00. Prehod je potrebno zavarovati s stabilizacijsko stopnjo, ali pa cevovod poglobiti pod projektirano niveleto.

Za zavarovanje pretočnega profila je potrebno uporabljati v čim večji možni meri naravne materiale, predvsem kamen, les in biotehnične utrditve /zatravitev, zasaditev grmovne in drevesne zarasti/.
Za izdelavo obrežnih zidov se mora uporabljati avtohtoni kamen iz povirja Ljubnice /zelenosi v kremenov peščenjak s primeri tufa/.
Pri skalometnem zavarovanju nožice in spodnjega dela poševnih brežin, mora biti zložba sonaravno oblikovana, da daje videz naravne brežine. V stike med kamni se zasipa in zatlači zemlja, da je možna zatravitev fug in posaditev podtaknjencev. Preostali del brežine je potrebno zatraviti in zasaditi z avtohtono zarastjo, tako zaradi stabilizacije kot tudi zaradi naravnejšega izgleda vodotoka.
Kjer zaradi prostorske utesnjenosti ni mogoče izvesti naravnih poševnih brežin, je dopustna gradnja obrežnih zidov. Vidni del zidov mora biti izveden kot rustikalni zid iz kamna, ki je od zadaj dobro povezan z betonom. Na vidni strani mora biti čim manj vidnega betona, fuge pa morajo biti globoke zaradi boljše možnosti zaraščanja z mahom in travo. Skale ob dnu morajo biti večje in vgrajene razgibano, da je povečana hrapavost ob nožici, da so možnosti zavetja za ribe in da je bolj naraven izgled.
Kjer ni dodatnih obremenitev na bregu, kot so objekti ali vozišče, je dopustna izvedba zgornjih obrežnih zidov kot kamniti zidovi, zloženi v suho, zato pa mora biti zlaganje kamnov toliko bolj stabilno in zaklinjeno.
Jezbice se izvedejo iz kamna in betona tako, da je le-ta čim manj viden. Odbojna glava jezbice, ki sega U profil, se izvede iz velikih skal /večjih od 0,8 m/, ki so v notranjosti povezane z betonom. Stabilizacijsko rebro, ki je sidrano v raščen teren, se izvede iz kamna in betona s tem, da je vrhnja vidna ploskev iz kamna.
Širši obrežni pas z ledinskim imenom Gmajna naj se ohranja, kot značilni biotop z dvema gozdičema in vlažnim travnikom.

Izvedba ureditve Ljubnice bo potekala predvidoma v 4 etapah:
1. etapa: Ureditev Ljubnice od stac. 0,440 do 0,950
2. etapa: Ureditev izlivnega odseka do stac. 0,440
3. etapa: Ureditev Ljubnice od stac. 0,950 do mostu na cesti v Rastke
4. etapa: Ureditev Ljubnice od mostu na cesti v Rastke do stac. 2,200.
V okviru izvedbe posameznih etap je potrebno zgraditi:
– nove premostitve na teh odsekih,
– urediti oziroma stabilizirati prečkanje vodovoda,
– zgraditi kanalizacijo, če ta poteka tik ob koritu.

Poleg nalog iz drugih določb tega odloka, morajo investitorji in izvajalci:
– odpraviti v najkrajšem možnem času vse negativne posledice, ki bi nastale med gradnjo in uporabo,
– organizirati promet v času gradenj tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev, ter da bo zagotovljen dostop do objektov in zemljišč,
– upoštevati, da je dopustni pričetek del v koritu Ljubnice po 15. januarju, to je po končani drsti potočne postrvi,
– obvestiti RD Ljubno vsaj 5 dni pred pričetkom del v strugi in izvajati ta dela v dogovarjanju z ribiči,
– opazovati odlaganje plavin v prodnem žepu in pravočasno odstraniti viške plavin,
– nadzorovati stanje brežin, predvsem v začetnem obdobju po izgradnji ureditve, ko naravna biotehnična utrditev še ne zagotavlja pričakovane stabilnosti,
– sanirati vse eventualno nastale poškodbe in erozijske zajede, predvsem v začetnem obdobju po zaključku del.

Pri rešitvah in pogojih določenih z LD, so dopustna le tista odstopanja, ki jih bo narekovala natančnejša geodetska izmera in primernejše prilagajanje naravnim razmeram. Ta odstopanja pa ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom in soglasji k lokacijskemu načrtu.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistični inšpektorat občine Mozirje.

Lokacijski načrt je stalno na vpogled občanom, krajanom, organizacijam in skupnostim na Zavodu za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje ter na Krajevni skupnosti Ljubno.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.