Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti drugega odstavka 145.b člena zakona o podjetjih na seji dne 10. 9. 1992

Izrek sklepa z dne 28. 11. 1991 (Uradni list RS, št. 28/91-I) se v 2. točki spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Do sprejetja končne odločitve se zadrži izvajanje posamičnih aktov in dejanj, sprejetih oziroma začetih na podlagi drugega odstavka 145.b člena zakona o podjetjih, razen posamičnih aktov in dejanj, sprejetih oziroma začetih v okviru krovnih podjetij (holdingov) v družbeni lastnini oziroma vanje vključenih podjetij, kolikor gre pri tem za prenos kapitala na krovno podjetje, ki odstopljeni kapital vloži nazaj v vključeno podjetje.«

S sklepom št. U-l-108/91-2 z dne 28. 11. 1991 je ustavno sodišče med drugim sklenilo, da do sprejetja končne odločitve zadrži izvajanje posamičnih aktov in dejanj, sprejetih oziroma začetih na podlagi drugega odstavka 145.b člena zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88, 40/89, 46/90 in 61/90).
Iskra holding d.d. in Poslovni sistem Mercator d.d. sta ustavno sodišče zaprosila, da do sprejetja končne odločitve v postopku za oceno ustavnosti dovoli uporabo določb 145.b člena zakona o podjetjih za prenose kapitala znotraj holdingov (soodvisnih podjetij). Oba utemeljujeta svoji vlogi s tem, da sta se kot holdinga organizirala na podlagi 145.g oziroma pozneje 145.b člena zakona o podjetjih, da pa ustanovitvene pogodbe bodisi še niso v celoti realizirane bodisi da bi podjetja-hčere delež svojega poslovnega sklada, ki so ga prenesle v holding, želele še povečati.
Prvotni sklep je ustavno sodišče sprejelo na podlagi ocene, da bi sporna določba, ki omogoča prenašanje družbenega kapitala podjetja na drugo podjetje brez nadomestila in brez pravice upravljanja, v primeru stečaja takega podjetja lahko povzročila škodo, ki je tudi z naknadnim izpodbijanjem takega prenosa po morebitni razveljavitvi sporne zakonske določbe ne bi bilo več mogoče popraviti in bi šlo tako lahko za nepopravljive škodljive posledice v smislu 416, člena ustave.
Po presoji razlogov, navedenih v obeh vlogah, je sodišče ocenilo, da v primerih kapitalskega povezovanja v krovno podjetje (holding) v družbeni lastnini, ko podjetje-hči v družbeni lastnini prenese na krovno podjetje brez nadomestila in brez pridobitve pravice upravljanja krovnega podjetja v celoti ali delno svoj kapital (poslovni sklad), krovno podjetje pa ta kapital vloži nazaj v podjetje-hčer, pomeni ta kapitalska transakcija le spremembo strukture trajnih virov podjetja-hčere. Družbeni kapital se s tem ne zmanjša, nevarnost nepopravljivih škodljivih posledic v primeru stečaja holdinga pa se s samim prenosom tudi ne poveča, razen kolikor gre za običajni riziko poslovnih odločitev. V postopku je bila za mnenje o predlogu obeh predlagateljev spremembe začasne odredbe zaprošena tudi vlada, ki je predlog na seji dne 24. 7. 1992 podprla. Navedla je, da bi po oceni pristojnih institucij (Zavoda Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj in Agencije Republike Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij) daljša zamrznitev transakcij znotraj holdingov v družbeni lastnini lahko močno zmanjšala podjetniško in panožno učinkovitost in da se zato s spremembo začasne odredbe v smislu dovolitve nadaljevanja holdinških povezav v okviru že obstoječih holdingov strinja.
Ustavno sodišče je zato s spremembo začasne odredbe, navedeno v izreku, dovolilo nadaljevanje s prvotno začasno odredbo prekinjenega kapitalskega povezovanja znotraj obstoječih holdingov v družbeni lastnini. S tem se ne posega v vprašanja lastninjenja podjetij v družbeni lastnini, ki jih bo treba urediti z zakonom. Seveda pa tudi do takrat razpolaganje z družbenimi sredstvi ne sme potekati v nasprotju z načeli poslovne morale, vestnosti in poštenja, dobrega gospodarjenja in prepovedi zlorabe pravic ter brez pravne podlage. Ravnanja v nasprotju s temi zakonskimi načeli so kot nezakonita izpodbojna ali celo nična, pri čemer je še posebej pomembna vloga družbenih pravobranilcev samoupravljanja.
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na seji na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave in četrte alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).