Ustavno sodišče je na predlog Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane v postopku za oceno ustavnosti na seji dne 14. 10. 1992

Odlok o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč občine Ljubljana Šiška (Uradni list RS, št. 33/92) se odpravi.
Ta odločba ima pravne učinke po 414. in 415. členu ustave iz leta 1974.

Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane predlaga, da ustavno sodišče oceni ustavnost odloka Skupščine občine Ljubljana Šiška o ustanovitvi občinskega sklada stavbnih zemljišč in da do končne odločitve zadrži izvrševanje tega odloka. V utemeljitvi predloga predvsem navaja, da naloge sklada s področja priprave stavbnih zemljišč za gradnjo ter opremljanja stavbnih zemljišč s komunalnimi objekti in napravami že opravlja na območju vseh petih ljubljanskih občin Sklad stavbnih zemljišč mesta Ljubljane, ustanovljen z odlokom Skupščine mesta Ljubljane v letu 1986. Ta sklad je že konstituiran in vpisan v sodni register. S sprejetjem XLI. amandmaja k ustavi SR Slovenije je urejanje tega področja postalo izvirna pravica mesta in ne občin, kar izhaja tudi iz sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljane, ki je usklajen s to določbo prejšnje ustave. Ustanovitev sklada stavbnih zemljišč občine Ljubljana Šiška že povzroča zmedo pri organizacijskih instrumentih urejanja mesta, urbanistično prostorskega načrtovanja in izvajanja komunalnega urejanja ter gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. Z izvajanjem izpodbijanega odloka bi tudi nastale nepopravljive škodljive posledice, ker bi bilo izvajanje nalog mestnega sklada, zlasti pa njegovo financiranje, bistveno okrnjeno.
V odgovoru na predlog Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane je Skupščina občine Ljubljana Šiška predvsem sporočila, da je bil izpodbijani odlok sprejet na podlagi 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89), ki določa, da je ustanovitelj sklada občinska skupščina; te zakonske pristojnosti niso razveljavili amandmaji k ustavi SR Slovenije, niti ni bil zakon o stavbnih zemljiščih kasneje v tem smislu spremenjen. Skupščina mesta Ljubljane je sicer res v letu 1986 sprejela odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljane, s katerim je soglašala tudi Skupščina občine Ljubljana Šiška. Tedaj je namreč veljala določba 95. člena statuta mesta Ljubljane o sprejemanju odločitev glede mestnega sklada stavbnih zemljišč s soglasjem občinskih skupščin, pa tudi določba 236. člena tega statuta, da so spremembe statuta sprejete, če z njimi soglašajo vse skupščine ljubljanskih občin. Zato naj bi bila pravica občine glede sklada stavbnih zemljišč le pogojno prenesena na mesto. Mesto Ljubljana naj bi si tudi uzurpiralo pravice in dolžnosti občine na tem področju s spremembami in dopolnitvami statuta mesta Ljubljane brez soglasja občinske skupščine in s prenehanjem veljavnosti 95. in 236. člena mestnega statuta. Kljub temu so se poskušali dogovoriti z mestnimi organi glede delovanja mestnega sklada stavbnih zemljišč; vendar ta ne more več delovati, saj je članom upravnega odbora sklada prenehal mandat, skupščina mesta pa se ne sestane in ne imenuje novih.
Ustavno sodišče je ocenilo, da je predlog Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane utemeljen. Kot je navedeno že v odločbi ustavnega sodišča v zadevah U-I-119/91 in U-II-43/92 z dne 2. 7. 1992 (Uradni list RS, št. 35/92), ostaja v času do zakonske izvedbe ustavnih določb o lokalni samoupravi, vključno s pristojnostmi občin in mest, v veljavi s prejšnjo ureditvijo določena delitev pristojnosti med občinami in mestom Ljubljana, kolikor niso z določbami novih zakonov s posameznih področij pristojnosti občin drugače urejene, prav tako pa ostaja v veljavi tudi način spreminjanja teh pristojnosti. To sledi zlasti iz 1. in 5. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije. Samovoljno spreminjanje teh pristojnosti, bodisi v občinah, bodisi v mestu, je zaradi tega tudi v nasprotju z načeli pravne države (2. člen ustave). Po XLI. amandmaju k prej veljavni ustavi (Uradni list SRS, št. 32/89) je mesto Ljubljana pridobilo tudi pravico in dolžnost, da v okviru pristojnosti občin zagotavlja prostorsko in urbanistično urejanje in zadovoljevanje komunalnih potreb. V okvir teh področij sodi tudi pridobivanje, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč ter upravljanje z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč. Ne glede na to pa je bilo gospodarjenje s stavbnimi zemljišči že prej, ne glede na način odločanja v mestni skupščini pravica in dolžnost mesta (55. člen statuta mesta Ljubljane, Uradni list SRS, št. 13/86) vključno z ustanavljanjem sklada stavbnih zemljišč. Samovoljno prevzemanje te pristojnosti mesta, kar je bilo storjeno s sprejetjem izpodbijanega odloka Skupščine občine Ljubljana Šiška, je v nasprotju z ustavo. Take ocene ne more spremeniti dejstvo, da so prenehale veljati odločbe 95. in 236. člena statuta mesta Ljubljane iz leta 1986, saj je ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljane (Uradni list RS, št. 21/91-I) odločilo, da prenehanje veljavnosti teh statutarnih določb ni v nasprotju z ustavo. Prenehanje veljavnosti teh dveh določb mestnega statuta, pa tudi odločanje mestnih organov o gospodarjenju s stavbnimi zemljišči, torej ne pomeni uzurpacije pravic občin ali samovolje mestnih organov.
Zaradi prej navedenih razlogov je ustavno sodišče izpodbijani odlok odpravilo s pravnimi učinki, ki so določeni v 414. in 415. členu prej veljavne ustave in ki omogočajo odpravo posledic tega odloka. S tako in takojšnjo odločitvijo pa je tudi odpadla potreba, da ustavno sodišče odloči tudi o zadržanju izvajanja izpodbijanega odloka in ocenjuje vrsto in škodljivost njegovih posledic.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 161. člena ustave in 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije ob uporabi 2. alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji v naslednji sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec in dr. Lovro Šturm.