Na podlagi 39. in 40. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) ter 7. člena Odloka, o organizaciji in delu Skupščine občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 1/90, Uradni list RS, št. 16/90 in 20/90) je Skupščina občine Kamnik na nadaljevanju 23. seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. 10. 1992 sprejela

S tem odlokom občina Kamnik sprejme Prostorske ureditvene pogoje za območje občine Kamnik, izvzemši severni del občine (definirano v 4. členu).
Izdelal jih je Urbanistični zavod – Projektivni atelje pod št. projekta 3 6 5 7 in dopolnil na osnovi pripomb iz javne razgrnitve v juliju 1992.

Dokument je izdelan v skladu s sprejetim dolgoročnim družbenim planom občine Kamnik. Njegovi sestavni deli so: Tekstualni del
– besedilo odloka
– tabelarični prikaz dovoljenih posegov, značilnosti in usmeritev po posameznih kartografskih podlogah obravnavanega območja
Kartografski del
– način urejanja obravnavanega območja na kartah v merilu 1: 10000
– izhodišča in omejitve za posege v prostor na preglednih katastrskih načrtih v merilu 1: 5000
– komunama infrastruktura na temeljnih topografskih načrtih v merilu 1: 5000

Prostorski ureditveni pogoji določajo:
I. mejo obravnavanega območja
II. funkcijo območij s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor
III. pogoje za urbanistično oblikovanje območij ter za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav oziroma drugih posegov v prostor
IV. pogoje za prometno urejanje območij
V. pogoje za komunalno urejanje območij
VI. pogoje za ohranjanje in razvijanje naravne in kulturne dediščine
VII. pogoje za varovanje okolja
VIII. končne določbe.

Območje obdelave je omejeno z občinsko mejo razen na severnem delu. kjer zaključujejo območje pregledne karte katastrskega načrta št. K 16, 17, 18, 19 in 20.

Funkcije območja

1. Območje urejanja, namenjena poselitvi, kjer so naslednje rabe prostora:
– stanovanjska gradnja s spremljajočimi dejavnostmi (oskrbne, storitvene, trgovske)
– počitniška gradnja
– družbena gradnja (šole. vrtci, bolnišnice)
– območja kulturne dediščine
– obrtne cone
– industrijska gradnja (vse vrste proizvodnih objektov)
– šport, rekreacija, parkovne površine
– pokopališča
– transportna dejavnost.
2. Območje urejanja, ki ni namenjeno poselitvi in vključuje:
– območje za kmetijstvo
– območje gozdov
– območje voda
– območja izkoriščanja rudnin (npr. kamnolomi)
– deponije komunalnih odpadkov
– območja naravne dediščine in kulturnih spomenikov.
 
Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor.

A. Novogradnja
a) Gradnja prostostoječih stanovanjskih objektov, objektov za družbene, oskrbne, storitvene dejavnosti proizvodnih in sakralnih objektov na tistih območjih, kjer to omogoča funkcija območja, velikost razpoložljive parcele in ob upoštevanju ostalih členov odloka.
b) Gradnja na mestu predhodno odstranjenih objektov je gradnja na mestu, na katerem je stal objekt in le izjemoma, ko to pogojujejo geološki, sanitarni in požarni pogoji, v neposredni bližini starega objekta. Namembnost objekta mora biti enaka prvotni. Dovoljena je sprememba namembnosti v skladu z 21. členom odloka.
c) Gradnja na območju, kjer so prostorske možnosti za več stanovanjskih objektov, za gradnjo objektov industrije, turizma ali drugih namembnosti, ki so javnega pomena in na območjih izven označenih zazidljivih površin. V teh primerih je predpisana izdelava strokovnih podlag, za katere so opredeljeni osnovni elementi.
Za stanovanjsko gradnjo:
– parcelacija z nakazano lokacijo objektov
– možnost navezave na komunalno in prometno infrastrukturo s prikazom dovozov
– način skupinske sanacije terena, če le-ta nima ustrezne nosilnosti.
Za industrijske objekte:
– idejna rešitev (oblikovalska in funkcionalna) z opisom tehnologije, možnih emisij in možnostmi preprečevanja le-teh.
Za turistične objekte (šport, rekreacija) s spremljajočimi gostinskimi uslugami):
– namembnost – programske opredelitve
– idejna rešitev (oblikovalska in funkcionalna)
V primerih, da gre za lokacijo ob vodi se v strokovne podlage vključi ureditev brežin in dostopov do vode oziroma peš poti ob vodi.
Za pokopališča in mrliške veže
– idejna rešitev. Za male HE
– strokovna obrazložitev nameravanega posega.
d) Gradnja objektov, ki so namenjeni kmetijski dejavnosti.
e) Gradnja pomožnih objektov.
B. Nadzidave
C. Prizidki, rekonstrukcije
D. Vzdrževanje, adaptacije objektov
E. Gradnja, rekonstrukcije in vzdrževanje komunalne in prometne infrastrukture ter ureditve zelenih površin (parki, igrišča).
F. Gradnja objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi obramba pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog, varstvo kakovosti voda, gradnjo objektov za vzdrževanje naravnih vodotokov, vodnogospodarskih objektov v splošni rabi.
G. Postavitev začasnih objektov, kioskov, parkovne oziroma igriščne opreme, ograj in spominskih obeležij.
Možni posegi so prikazani v tabelaričnem prikazu za posamezna območja naselij ob upoštevanju ostalih členov tega odloka.
Posegi pod B. C. D, E. F in G so dovoljeni povsod, kjer to ni v nasprotju z ostalimi členi tega odloka, zato se jih v tabelah ne navaja posebej.
Gradnje izven območij zazidljivosti so dovoljene predvsem na praznih vmesnih prostorih in na lokacijah, ki jih določi za to oblikovano strokovno delovno telo. v skladu s funkcijo območja.
Posegi pod točko A. b. d. e v območjih, za katere je predvidena izdelava zazidalnih in ureditvenih načrtov, so dovoljeni v primerih, ki so nujno potrebni za vzdrževanje gradbene strukture oziroma prostorskih ureditev, pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejše izdelave prostorskih izvedbenih načrtov.
Predhodno je potrebno izdelati strokovno presojo, iz katere je razvidna navezava na komunalno in prometno omrežje ter funkcionalne in oblikovalske rešitve. Vsi ostali posegi (B, C, D, E, F, G) so dovoljeni.

Gradnja novih objektov in objektov na mestu porušenih ter adaptacije so dopustne pod naslednjimi pogoji:
Možni so posegi v prostor, ki ne spreminjajo bivalnih in delovnih pogojev okolja. Pogoji so naslednji:
– dostop do novozgrajenih objektov mora biti funkcionalno in varnostno zgrajen v skladu z osnovnimi principi urejanja novogradnje
– vsi posegi morajo biti usklajeni s predpisi o varnosti in sanitarno tehničnimi predpisi
– za območja in objekte, kjer veljajo pogoji varovanja naravne in kulturne dediščine, se morajo vsi posegi in prenova izvajati s predhodnim sodelovanjem z odgovorno institucijo za varstvo naravne in kulturne dediščine
– namembnost novih objektov prizidkov, nadzidav in rekonstrukcij mora biti usklajena z osnovno funkcijo prostora ali pa za dopolnilno dejavnost.

Novogradnja, ki ni stanovanjska, ne sme biti moteča za okolje; vsi negativni vplivi se morajo omejiti na zakonsko predpisano raven, upoštevajoč funkcijo območja.
Zgoraj navedeni novogradnji je potrebno zagotoviti tudi ustrezne manipulacijske in parkirne površine.

Pri novogradnjah za proizvodne dejavnosti se mora predhodno preveriti, če v okviru že zgrajenih objektov ne obstojajo prostorske možnosti ali možnosti izboljšanja tehnologije, kar bi nadomestilo novogradnjo. Novogradnja za te namene ni dovoljena na vedutno izpostavljenih legah ali na težko dostopnih legah.

Pri novogradnjah za mestne, storitvene, trgovske dejavnosti se mora preveriti možnosti izrabe prostora obstoječega stavbnega fonda.

Gradnja za potrebe kmetijske dejavnosti je dovoljena tam, kjer je temu namenjena funkcija območja, pri čemer se najprej zaokroži sklop že obstoječih objektov kmetije na njenem zemljišču. Izjemoma je dovoljeno locirati tovrstne nove objekte na 1. območju kmetijskih zemljišč s soglasjem upravnega organa za kmetijstvo, vendar v tem primeru kasnejša sprememba namembnosti ni dovoljena.

Gradnja počitniških objektov je dovoljena samo v območjih, ki so namensko določena za tako gradnjo. Priporoča se prenova že obstoječih, propadajočih etnološko vrednih objektov za počitniške namene.

Gradnja pomožnih objektov je dovoljena le, če v sklopu osnovnega objekta funkcije pomožnega objekta ni moč zagotoviti in če so upoštevani pogoji, ki veljajo tudi za ostale novogradnje tako glede lokacijskih kot oblikovalskih pogojev in sicer:
– v okviru funkcionalnih zemljišč kmetijskih gospodarstev so dopustne gradnje vseh vrst pomožnih objektov
– v okviru stanovanjske gradnje so dopustne gradnje drvarnic, garaž in vrtnih ut
– v okviru vikend hišic so dopustne le drvarnice, vrtne ute in čebelnjak.

Dozidave, nadzidave in rekonstrukcije so dovoljene za objekte, zgrajene z gradbenim dovoljenjem, vendar ne za pomožne objekte.
Površina dograditve ne sme presegati velikosti zazidalne površine obstoječega objekta razen v primeru, ko gre za dograditev samostojne stanovanjske enote ali gospodarskega poslopja z upoštevanjem določil tega odloka.
Ni dovoljena nadzidava stanovanj, objektov, ki bi s tem posegom izstopali iz pretežnega višinskega gabarita naselja ali skupine objektov.
Pri stanovanjskih objektih so dovoljene nadzidave maksimalno za 1 m, izjemoma za celo etažo, če to dovoljuje tipika naselja.
Dozidave in nadzidave zaključene morfološke celote (ulični kare, ulični niz. skupina hiš) so dovoljene, če gre za organizirano načrtovalsko akcijo s poenotenim oblikovanjem.
Za objekte z nestanovanjskimi funkcijami je za tak poseg potrebna predhodna oblikovalska presoja pred izdelavo LD.

Vzdrževanje in adaptacija objektov praviloma služi za ohranjanje oziroma izboljšanje osnovne funkcije razen, če gre za spremembo namembnosti, kot je določeno s členom 21.
Poseg je možen z upoštevanjem:
– obstoječih gabaritov in gradbene linije objektov
– značilnosti arhitektonskih elementov in členitve fasad
– pri obnovi strehe uporabe načelno enakega materiala in barve oziroma prilagoditve kritine prevladajočemu tipu območja in razvojnim dosežkom na področju kritin, če ni z drugimi akti drugače določeno
– obstoječe konstrukcije, kateri se podredi adaptacija.
Za svetlobne odprtine pri izrabi podstrešij se praviloma predvidijo frčade, oziroma kukerli. Zlasti velja to za vaška in mestna jedra.

Za vsako novogradnjo mora biti zagotovljena ustrezna komunalna opremljenost.

Za območja, ki so ž dolgoročnim družbenim planom opredeljena kot posebna območja varovanja, določa merila, pogoje in ukrepe pristojna prostorska služba v okviru upravnih organov Skupščine občine Kamnik, na osnovi predhodno pridobljenih pozitivnih mnenj oziroma stališč pristojnih organov, organizacij in skupnosti.
 
Postavitev začasnih objektov, kioskov in parkovne oziroma igriščne opreme, ograj, spominskih obeležij

Kioske namenjene storitveni dejavnosti ali drobni ulični ponudbi se mora namestiti tako, da ne bo oviran promet in funkcionalna zasnova ureditve območja. Pred izdajo LD je potrebna oblikovna presoja.
Začasne objekte, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno, je potrebno postaviti tako, da ne ovirajo prometa in. da oblikovno ne predstavljajo motečega elementa v okolju. Po preteku dovoljenega roka jih je potrebno odstraniti in vzpostaviti prvotno stanje.
Igrala in dodatno opremo parkov, vzgojnovarstvenih območij in igrišč je dovoljeno postavljati v skladu s funkcionalno in oblikovno zasnovo območja, kjer se postavljajo.

Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nezaželenimi vplivi okolice, zavarovanje območja pred nevarnimi vplivi na ljudi in živali ter preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij.
Ograje ne smejo biti višje od 1,50 m razen v primerih posebnih varnostnih ali zaščitnih zahtev.
V primeru postavljanja ograje proti javni cesti je obvezen odmik ograje, da je omogočeno nemoteno vzdrževanje cestnih površin in preglednost križišč v skladu s pogoji upravljalca. Ograje morajo biti lahke.
Protihrupne masivne ograje se morajo ozeleniti z vzpenjajočim rastlinjem oziroma zimzelenimi rastlinami s cestne strani.

Spominska obeležja je možno postavljati na posameznih območjih ali na objektih pod naslednjimi pogoji:
– postavitev se dovoljuje v primernem okolju
– ne smejo ovirati prometnih tokov in prometne preglednosti
– ne smejo poslabšati bivalnih pogojev in varnosti objekta, če je to obeležje na objektu. V tem primeru je potrebno soglasje lastnika
– oblikovno morajo biti zasnovana tako. da se prilagodijo okolju in ga kvalitetno dopolnjujejo.
Obstoječa spominska obeležja, grobišča in drugi objekti, ki so opredeljeni kot zgodovinski in kulturni spomenik ali dediščina, se varujejo skupaj s potrebnim varovalnim območjem. Posegi ki kakorkoli vplivajo na položaj, obliko, veduto ali kvaliteto spomenika in njegovega neposrednega okolja, so možni le s predhodno pridobitvijo pogojev in soglasja pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. V primeru postavitve novih spominskih obeležij je potrebno pridobiti soglasje za lokacijo in projekt s strani pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
 
Sprememba namembnosti v stavbnem fondu

Sprememba namembnosti objektov je dovoljena, kolikor objekt z novo namembnostjo ne vpliva na bivalne in delovne pogoje okolja bolj, kot je to z zakonskimi določili dopustno. Upoštevati je naslednje pogoje:
– pri spremembi namembnosti za obrtne, gostinske in storitvene dejavnosti, kjer nastopajo negativni vplivi na okolje, se morajo ti omejiti z ustreznimi ukrepi na zakonsko dopustno raven, upoštevajoč tudi občinske odloke, ki urejajo ta področja. Če to v določenem okolju ni možno, poseg ni dovoljen;
– sprememba namembnosti je v mestnem okolju dovoljena v vseh etažah, obvezno upoštevajoč, da je osnovna namembnost vseh pritličnih prostorov stavb javna dejavnost (trgovska, kulturna, poslovna, obrtna, izobraževalna, gostinska, upravna itd.), ki pa ne sme prekoračiti dovoljenih normativov.
Osnovna namembnost nadstropij je stanovanjska dejavnost: Izjemoma je dovoljena tudi stanovanjska dejavnost v pritličjih in javna v nadstropjih.
Sprememba namembnosti objektov v okviru zaščitenih kmetij je izjemoma dovoljena za obrtno dejavnost, vendar le v primeru, če se zaradi objektivnih razlogov na kmetiji ni mogoče preživljati samo s kmetijsko dejavnostjo ali če so zaradi zmanjšane aktivnosti kmetije posamezni objekti propadli (mlini, kašče, hlevi) in sprememba namembnosti ni v nasprotju z ostalimi členi tega odloka. Nujnost takega posega mora predhodno odobriti upravni organ za kmetijstvo;
– sprememba namembnosti, kot je citirano zgoraj, nikakor ni dovoljena za novozgrajene objekte, če so bili ti postavljeni na 1. območju kmetijskih zemljišč s soglasjem organa pristojnega za kmetijstvo. Izjemoma je to dovoljeno za dopolnilno dejavnost kmetij;
– sprememba namembnosti počitniških objektov, v stanovanjske je dovoljena, kolikor se izpolnijo pogoji za stalno bivanje v objektu.
 
Posegi na območjih urejanja, ki niso namenjeni poselitvi

Vsi posegi na prvem območju kmetijskih zemljišč in v gozdovih morajo biti usklajeni z usmeritvami iz planskih dokumentov občine Kamnik.
Soglasje s pogoji za vsak poseg v prostor na območju gozdov je potrebno pridobiti od upravnega organa za gozdarstvo občine Kamnik.
Soglasje s pogoji za vsak poseg v prostor na prvem območju kmetijskih zemljišč je potrebno pridobiti od upravnega organa za kmetijstvo občine Kamnik.
Za posege v območjih varovanj vodnih virov, varovalnih gozdov oziroma gozdov s posebnim namenom ali za posege v območje naravne, kulturne ali arheološke dediščine je potrebno pridobiti soglasje ustreznih organov oziroma uskladiti interese z odgovornimi nosilci.
Za posege v vodotoke (npr. regulacije, vzdrževalna dela. gradnja malih HE), za agromelioracijska in hidromelioracijska dela, je potrebno pridobiti soglasje pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Pri posegih v kmetijska zemljišča naj se ohranja sedanja kmetijska raba s prepletanjem njiv in travnikov ter sadovnjaki ob robu naselja.
Pri agro in hidromelioracijah naj se ohranjajo pasovi vegetacije in posamezno drevje na travnikih, še posebej ob vodotokih in odprtih drenažnih kanalih.

V gozd so možni le takšni posegi, ki ne vplivajo na ekološko stabilnost gozda.
Goloseki in poseki za koridorje in rekreacijske namene (vlečnice, žičnice, smučišča) so dovoljeni le ob poprejšnji presoji vplivov na okolje.
Gradnja objektov v gozdu in na njegovem robu ni dovoljena, razen s soglasjem upravnega organa za gozdarstvo.
Ohranjati se mora značilne poglede na gozdni rob.
Ob morebitnih posegih (gradnja gozdnih prometnic) se mora poškodba sanirati s pogozdovanjem in zatravljanjem. Pri pogozdovanju se uporabljajo tiste drevesne vrste, ki sestavljajo gozdno združbo.

Vsi vodotoki na odsekih, kjer še niso bili regulirani, predstavljajo naravno dediščino. Splošne smernice za njihovo urejanje so podane v strokovnih podlagah pristojne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pred vsakim posegom se mora pridobiti njeno soglasje.

Za obstoječe gramoznice in kamnolome se mora izdelati sanacijske načrte, v skladu z Zakonom o rudarstvu. Sanirati je potrebno gramoznice in kamnolome, ki niso več v izrabi oziroma že izkoriščene dele še delujočih gramoznic in kamnolomov.

Izgradnjo deponij za komunalne odpadke in novogradnjo komunalnih vodov z večjimi kapacitetami ni možno obravnavati z lokacijsko dokumentacijo.
Za tako gradnjo je potreben prostorski izvedbeni načrt.

Dovoljeni so posegi za razne turistične dejavnosti kot so: ureditev peš poti, prostorov za piknike in začasnih objektov za razne prireditve.

Na celotnem območju urejanja, ki ni namenjeno poselitvi, so za razpršeno in ostalo gradnjo dovoljeni vsi posegi iz 6. člena tega odloka razen A/a in A/c.
Izgradnja posameznih novih objektov javnega pomena ali sklop takih objektov, pomembnih za razvoj turizma in rekreacije so dovoljeni, pri čemer je potrebno zanje izdelati strokovne podlage pred LD kot je navedeno v 6. členu tega odloka (točka A/c).

Pogoji za urbanistično oblikovanje območij ter za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav, oziroma drugih posegov v prostor, so opredeljeni z naslednjimi določili:
1. Merila in pogoji za določitev funkcionalnega zemljišča
2. Lego objektov
3. Horizontalnimi in vertikalni gabariti
4. Pogoji za oblikovanje objektov
5. Pogoji za urejanje okolice objektov.

Velikost funkcionalnega zemljišča se določi na osnovi namembnosti in velikosti objekta, naravnih danosti ter ob upoštevanju predvidenega razvoja.
Pri novogradnjah se velikost funkcionalnega zemljišča določi z lokacijsko dokumentacijo in mora biti odmerjena v naravi s formiranjem samostojne parcele.
Pri obstoječih objektih se funkcionalno zemljišče določi s predhodno strokovno oceno.

Velikost funkcionalnega zemljišča za stanovanjske objekte je:
– zazidana površina objekta povečana za širino funkcionalnega zemljišča okrog objektov praviloma najmanj 2 m ter širino dovoza do objekta najmanj 3,5 m,
– za kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča določi še ob upoštevanju lege medsebojne razporeditve objektov, njih vrste, možnosti za širjenja proizvodnje, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije. Širina funkcionalnega zemljišča okrog gospodarskih objektov je praviloma 5 m, vel. manipulativnega prostora za mehanizacijo najmanj 15 m v dolžino in 7 m v širino. Širina dovoza je najmanj 3,5 m,
– za pomožne objekte se funkcionalno zemljišče določi na osnovi namembnosti in velikosti objektov s tem. da mora biti okoli objekta najmanj l m. vključno z dostopom. Ni pa potrebna katastrska odmera na terenu;
– za industrijske in družbene objekte ter ostale infrastrukturne objekte se funkcionalno zemljišče določi na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev dejavnosti, za katere se izvaja poseg,
– za vse objekte velja, da kolikor je dejanska parcela manjša od velikosti funkcionalnega zemljišča, ugotovljena na osnovi navedenih meril, se upošteva dejanska površina parcele,
– točna izmera funkcionalnega zemljišča mora biti določena v LD.

Pri določanju lege novih objektov je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– odmaknjeni morajo biti od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje objekta in da so upoštevani varstveni pogoji.
– odmiki od komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste komunalnih naprav oziroma s predhodnim soglasjem upravljalca komunalnih naprav.
– odmiki od vodotokov morajo biti najmanj 5 m. oziroma v skladu s soglasjem upravljalca vodotokov.
– odmiki od javnih poti, cest, ulic in trgov v mestnih naseljih in naseljih mestnega značaja ne smejo biti manjši od 4 m, oziroma v soglasju z upravljalcem cest. Če so pri zazidavi prevladujoče obstoječe gradbene linije ob cesti (vaška jedra, ulice) se morajo upoštevati te linije pri odmiku, oziroma v soglasju z upravljalcem cest.
Za ocenjevanje nemotenosti sosednje posesti iz prve alineje se upoštevajo naslednji kriteriji:
– minimalno zmanjšanje osončenja
– zagotovljena normalna cirkulacija zraka okoli objekta
– normalni dovozi
– nemotenost glede hrupa in škodljivih emisij
– enakopravna možnost gradnje.
– upoštevanje obstoječih odmikov pri zatečenem stanju po tipiki obstoječe gradnje

Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati:
– horizontalni gabariti morajo biti prilagojeni obstoječim gradbenim linijam,
– praviloma naj se upošteva pravokotna tlorisna oblika,
– globine stavbe oziroma tlorisno razmerje, dolžine in širine mora upoštevati tipologijo zazidave za določeno namensko rabo,
– presežen ne sme biti višinski gabarit okoliških oziroma obstoječih stavb, ki je značilen za območje, kjer se poseg izvaja, razen v primerih, ko je poseg del celovitejše ureditve prostora in so za to izdelane posebne strokovne podlage (glej člen 29).
– lego in obliko v smislu izkoriščanja celotnega energetskega izkoristka.

Tipologija arhitekture novih objektov mora biti prilagojena obstoječemu tipu zazidave.
Smer slemena na objektu mora biti vzporedna s terenskimi plastnicami (na strmih terenih) oziroma usklajene z obstoječo zasnovo in ambientalno ureditvijo gruče hiš oziroma zaselka.

Pri oblikovanju stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij se mora upoštevati naslednje pogoje; Tloris:
Praviloma podolgovata tlorisna zasnova predvsem za objekte na strmejših legah, ko je daljša stranica postavljena vzporedno s terenskimi plastnicami.
Možno je odstopanje od podolgovate tlorisne zasnove tam, kjer to pogojuje teren oziroma kjer je to že v zasnovi prvotne zazidave.
Etažnost:
Stanovanjski objekti imajo lahko klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje.
Pritličje in 1. etaža z izkoriščenim podstrešjem je možna tam, ker je pritličje na nivoju terena ali 1 m nad terenom s tem, da je višina objekta omejena.
Streha:
Pri stanovanjskih in gospodarskih objektih mora biti streha dvokapnica z naklonom strešin 30-45 stopinj naklona kolikor ni izrecno določen.
Vrsta kritine naj se prilagodi naklonu strešin, barva pa tipiki naselja.
Višina:
Ne sme presegati višin, ki izhajajo iz pogojev za etažnost in streho; prav tako ne sme presegati višin sosednjih objektov ali dominant v prostoru.
Fasade:
Oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad mora izhajati iz funkcij objekta in se prilagajati arhitektonskim oblikovanjem na tem območju.

Za vrstne hiše in dvojčke velja, da je njihovo oblikovanje (gabariti, nakloni streh, uporaba materialov) enotno.
Posegi, ki spreminjajo zunanjost posameznega obj. so dopustni, kadar gre za oblikovno izboljšavo in poenotenje zunanjega videza.
Nadomestna gradnja vrstnih hiš je dopustna le v enakih gabaritih z enakim naklonom in kritino. To velja tudi za dozidave na začetku ali na koncu niza.
Vrtne lope morajo biti lesene; barva zaščitnih sredstev za les pa enaka kot na sosednjih objektih.
Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.
V primeru nagnjenega terena, kjer je klet vidna, se dovoli višina kolenčnega zidu max. 0.80 m. Smer slemena mora potekati vzporedno s plastnicami terena.

Pri dograjevanju, prenavljanju in vzdrževanju objektov veljajo pogoji, kot je to določeno s 13. in 14. členom.
Površina dograditev (prizidkov) ne sme izstopati iz mej funkcionalnega zemljišča, oziroma mora biti funkcionalno zemljišče dodatno določeno.
Nadzidave objektov so možne v obsegu meril in pogojev za graditev novih objektov.
Dograjevanje in prenavljanje objektov, za katere veljajo pogoji varovanja dediščine, se načrtujejo in izvajajo s predhodnim sodelovanjem pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Pri adaptacijah se morajo objekti v energetskem smislu uskladiti z obstoječimi predpisi za novogradnjo.

V vaških jedrih se morajo novi oziroma nadomestni objekti prilagoditi tipiki obstoječih objektov in dosledno upoštevati značilne gradbene linije in višinske gabarite. Barve zatrepov se morajo skladati z barvo obstoječih zatrepov. Balkoni v pritličju in visokem pritličju niso dopustni. Dovoljeni so, če so oblikovani kot "gang".

Objekte javnega standarda se mora oblikovati v skladu z njihovo funkcijo in okoliško gradbeno strukturo. Lahko predstavljajo dominanto v svojem okolju, pri čemer mora biti njihovo oblikovanje še skrbnejše. Pred izdelavo lokacijske dokumentacije mora biti izdelana oblikovalska presoja.
5. Pogoji za urejanje okolice objektov

Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali, ozelenjeni z vzpenjajočim rastlinjem oziroma zimzelenim rastlinjem oziroma prilagojeni okolici. Glede postavitve ograj velja člen 19.
Zunanje deponije niso dovoljene, kolikor pa to tehnologija pri obrtnih in industrijskih dejavnostih zahteva, je potrebno le-te ograditi in z zelenjem vizualno ločiti od okolice.
Sestavni del dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja mora biti tudi načrt ureditve okolice objekta.
Objekt lahko dobi uporabno dovoljenje, ko je urejena njegova okolica.

Načrtovanje in izvajanje nove ter urejanje in sanacija obstoječe prometne mreže mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo to področje ter na osnovi strokovnih podlag, ki jih izdela pristojna organizacija. Soglasje k takim posegom lahko dajejo le pristojne organizacije na osnovi izdelanih strokovnih podlag.
Upoštevali se mora naslednje pogoje:
– dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem upravljalca
– interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom
– pri rekonstrukcijah cest se navezave na cesto združujejo v čim manj skupnih priključkov
– nobena novogradnja brez zagotovljenega dovoza do parcele ni dovoljena
– pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah se mora nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z nivoji vhodov v objekte
– prehodi za pešce morajo biti izvedeni tako. da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi
– avtobusna postajališča morajo imeti označene in osvetljene prehode za pešce
– kmetijske in gozdne poti ne smejo presegati širine 4,5 m in morajo mestoma imeti urejena izogibališča
– pogoji za gradbene posege v območju omejene rabe nove avtoceste v Tuhinjski dolini so navedeni v lokacijskem načrtu za ta poseg.

Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje. Vse pogoje za priključevanje na komunalno omrežje določijo upravljalci komunalnih naprav.

Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa.
Na območju, ki nima minimalne komunalne opreme, gradnja stanovanjskih objektov ni dovoljena.

Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati zasnove, ki so jih izdelale pristojne delovne organizacije v skladu z določili predpisov in pravilnikov, veljavnih na območju občine Kamnik. Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezajo obrambnim in zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti itd...).

Vodooskrba
Kadar na območju ni javnega vodovoda se mora upoštevati naslednje pogoje:
– za stanovanjsko gradnjo in hleve si mora investitor zgraditi lastni vodovod po predhodni kemični in bakteriološki ocenitvi sposobnosti vira v skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi pogoji
– za pomožne objekte in zidanice si lahko investitor uredi, vodooskrbo iz kapnice, pod pogojem, da se ne uporablja azbestno-cementna kritina
– v naseljih, kjer je vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne rezerve požarne vode, je potrebno urediti ustrezne namensko požarne bazene (oziroma zagotoviti dostope k površinskim vodotokom, če pretoki to dopuščajo), pod pogoji, ki jih določi občinska požarno inšpekcijska služba
– za priključitev na primarni vodovod je potrebno soglasje od upravljalca vodovoda.

Odvajanje odpadnih voda
Obvezno je odvajanje odpadnih voda v sistem javne kanalizacije s končno dispozicijo v centralnih čistilnih napravah. V območjih, kjer sistem javne kanalizacije še ni zgrajen, se mora za posamezna naselja zgraditi lokalne biološke čistilne naprave. To velja še predvsem za tista območja, kjer se načrtuje dopolnilna gradnja.
Za posamično novogradnjo je dovoljena začasna izgradnja ustreznih vodotesnih greznic, ki se morajo redno prazniti v skladu s predhodno pogodbo s Komunalnim podjetjem.
Vse industrijske odplake se mora pred izpustom v kanalizacijski kolektor očistiti do te mere, da ne bodo ovirale procesa na čistilni napravi v skladu s pogoji sanitarne inšpekcije in upravljalca ČN Domžale. Izpuščanje strupenih snovi v kanalizacijo in v podtalnico ni dovoljeno.
Za te vrste odplak se zahteva poseben zaprt postopek in odvoz strupenih snovi na posebno določeno mesto.
V območjih varovanja podtalnice se mora individualno obravnavati odpiranje vsake nove obrtne ali industrijske dejavnosti in predvideti zaščitne ukrepe. Če ti niso možni je potrebno iskati drugo lokacijo.
V nobenem primeru ni dovoljeno odvajati fekalne in industrijske odplake v vodotoke.

Odstranjevanje komunalnih odpadkov
Razvrščanje, zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja v skladu z odlokom občine Kamnik o ravnanju s komunalnimi odpadki.
Neurejena odlagališča se mora sanirati tako, da se odpadke odstrani, zemljišče pa uredi v prvotno stanje ali za določeno novo namembnost.
Za odvoz odpadkov se mora zagotoviti dostop komunalnih vozil do zbirališča.
Posebnih odpadkov (ki jih določajo republiški predpisi) ni dovoljeno odlagati na končno odlagališče komunalnih odpadkov. Za zbiranje, morebitno zaščitno obdelavo, za reciklažo, sežig ali dokončno odlaganje na posebnih deponijah, mora poskrbeti onesnaževalec (obremenjevalec okolja) na svoje stroške.

Oskrba z električno energijo
Na področju oskrbe z električno energijo se mora upoštevati veljavne predpise za to področje in zasnovo električnega omrežja.
Mora se tudi upoštevati pogoje upravljalca, ki jih predpiše v elektroenergetskem soglasju pred pričetkom del oziroma gradbenega dovoljenja. Upravljalec pa mora zagotoviti ustrezne napetostne razmere za gospodinjstva in druge dejavnosti.

e) Javna razsvetljava
Se rešuje ločeno za gosto urbanizirana območja ter za vaška naselja in zaselke. Mestno jedro mora ohranjati kvaliteto spomeniške zaščite in je temu prilagoditi tudi oblikovanje javnih svetilk. Glavne ulice in ceste novo pozidanih območij se mora opremiti s tipskimi enotnimi kandelabri, manjše ulice in trge pa z nizkimi svetilkami (tip gobe), kolikor oblikovanje ni posebej definirano. Za polaganje zemeljskih kablov je rezerviran 4 m pas ob cesti, kjer gradnja ni dovoljena. Izjemoma, če tega odmika ni, se kabel polaga v cestišče.

PTT, plinovod, toplovod, kabelska televizija
Za vse naštete priključke se mora upoštevati veljavne predpise in pogoje upravljalca, ki daje tudi soglasja ter usmeritve za izdelavo strokovnih podlag.
Za gradnjo kabelskega omrežja je potrebna širša in načrtovana akcija ter izdelava lokacijske dokumentacije z vsemi potrebnimi soglasji.

Izhodišče za posege v prostor in objekte, ki so opredeljeni za naravno znamenitost, kulturni spomenik in naravno in kulturno dediščino, so strokovne podlage Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, kjer so navedena tudi merila in varstveni režimi, ki jih je potrebno upoštevati.

V strokovnih podlagah je navedenih 74 evidentiranih naravnih znamenitosti, 30 objektov oziroma manjših območij naravne dediščine. Za varovanje posameznih tipoloških zvrsti naravne dediščine so predpisani podrobni varstveni režimi.

Varovanje kulturne in zgodovinske dediščine
a) Obravnavane arheološke lokacije se varujejo z varstvenim režimom 1. in 2. stopnje, ki sta zakonsko opredeljena in opisana v strokovnih podlagah organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Vsak poseg v arheološko lokacijo mora biti usklajen s pogoji, ki jih narekuje posamezna arheološka lokaliteta. Pri posameznih lokacijah, ki imajo značaj kulturne dediščine, se predvideva nadzor nad vsemi zemeljskimi deli.
b) Naselbinska jedra se ohranja z robovi naselij. Značilnost pozidave (trgi, razpotja, nizi...), se morajo ohranjati. Eventualne novogradnje morajo biti usklajene z obstoječo tipiko naselja. Za vsako mikroregijo naj se izdelajo trije projekti (za stanovanjske objekte in dva za gospodarske objekte), ki izhajajo iz krajevne tipike.
c) Umetnostni spomeniki in dediščina
To so sakralni objekti, ki se vsi varujejo kot kulturni spomeniki z varstvenim režimom 1. stopnje ter kapelice in znamenja, ki se varujejo kot kulturna dediščina.
d) Zgodovinska dediščina zajema vrsto spomenikov, grobišč in obeležij vojn, spomenikov, sodstva, politike, prosvete, prometa, in kulture.
e) Ogroženo etnološko dediščino predstavljajo vsi bivanjski in gospodarski objekti v strnjenih vaških naseljih in na osamelcih, kakor tudi planšarska arhitektura. Zaščitene so tudi vse stavbe znotraj podeželskih in mestnih naselij, ki so navedene v strokovnih podlagah.
f) Tehniška kulturna dediščina
Vse objekte tehniške dediščine (žage, mlini, apnenice...) je potrebno varovati.

Splošni pogoji:
Za zagotovitev kvalitetnih pogojev bivanja se mora dosledno upoštevati varovanje okolja in sicer:
– zaščita vodnih virov in vodotokov pred onesnaževanjem
– organizacija ravnanja s komunalnimi odpadki in pridobivanja ter predelave sekundarnih surovin
– sanacija območij, ki so izpostavljena hrupu in preprečitev nastajanja novih virov hrupa v bližini stanovanj in delovnih mest
– varovanje zraka pred onesnaženjem: plinifikacija (izgradnja omrežja in uporaba naravnega plina), uporaba ekološko primernega premoga (s čim manj žveplovega dioksida), uporaba zračnih filtrov (za industrijske naprave, ki prekomerno onesnažujejo zrak).

Varstvo zraka:
Vsi viri onesnaževanja morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako. da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje.
Podjetja in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaževanje, ki ga povzročajo viri onesnaževanja zraka v njihovih objektih, obratih ali napravah na način, kot to predpišejo s svojim splošnim aktom, sprejetim v skladu z obstoječo okoljevarstveno zakonodajo.

Varstvo tal:
Po uvedbi organiziranega odvoza komunalnih odpadkov (na centralno deponijo), mora lastnik zemljišča postopoma, najkasneje pa v dveh letih sanirati divja odlagališča odpadkov. Lokacije odjemnih mest se rešujejo z lokacijsko dokumentacijo. Pri ureditvi odjemnih mest se mora upoštevati določila predpisov, ki urejajo to področje.
Po izgradnji kanalizacijskega omrežja se mora najkasneje v dveh letih obvezno priključiti objekte na to omrežje.
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke oziroma podtalnico.

Varstvo voda in obvodnih površin:
Za vse novogradnje in večje adaptacije kmetijskih objektov, cest, industrijskih obratov, daljnovodov in drugih objektov, ki vplivajo na vodni režim, si mora investitor v upravnem postopku pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti vodnogospodarsko soglasje.
Ohranjati se mora čistost vseh voda, onesnažene vode pa se mora sanirati.
Pri ureditvah vodnih tokov se mora upoštevati soglasja upravljalca. Ohranjati se mora kvalitetno obvodno vegetacijo, ekološko ravnovesje in kalno mikroklimo (kontrole ribiških in lovskih družin).
Pri vseh območjih, ki mejijo na hribovite predele, je investitor dolžan pred začetkom gradnje ustrezno urediti hudourniške struge na mestu bodoče poselitve, kar sodi v komunalno ureditev naselja.
Za vzdrževanje korita struge se mora upoštevati člen 33 o odmiku novogradnje od struge.

Varstvo pred hrupom:
Stanovanjska in proizvodna oziroma obrtna območja ob magistralnih cestah in zelenici se mora zaščititi pred prekomernim hrupom.
Ocene in meritve hrupa se mora upoštevati pri izdelavi prostorskih izvedbenih načrtov oziroma lokacijski dokumentaciji v smislu odmikov oziroma protihrupne zaščite in drugih protihrupnih ukrepov.
Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani in zasnovani tako, da se emisije ne širijo direktno v smeri stanovanjskih območij. Pri lokacijskem postopku se mora pridobiti pismeno izjavo projektanta oziroma izdelovalca lokacijske dokumentacije po 7. členu Zakona o varstvu pred hrupom.
Pri postopku izdaje uporabnega dovoljenja se mora zahteve preveriti z meritvami.
V stanovanjskih območjih (obstoječih in predvidenih) so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne presegajo vrednosti hrupa določenih z zakonom.

Požarno varstvo:
Odmiki med objekti morajo zadostiti tehničnim normativom, s katerim se preprečuje širjenje požara.
Zagotoviti se mora zadostne količine vode za gašenje požara, zunanjo hidrantno mrežo in urejene dostope do naravnih vodnih virov.
Določiti se mora utrjene dostope za gasilske intervencije.

Za območja, za katera je do sprejetja predpisanih izvedbenih dokumentov predvidena uporaba PUP se mora upoštevati določila, ki so v tabelaričnem prikazu in, ki so določena s tem odlokom.

Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled na Zavodu za urbanistično načrtovanje in Sekretariatu za varstvo okolja občine Kamnik.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcija.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Komenda-Moste, Kamnik in Stranje ter manjših zazidalnih območij izven urbanističnih zasnov (Uradni list SRS, št. 43/87) ter odlok o urbanističnem redu za celotno območje Kamnika (Uradni list SRS, št. 47/86).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.