Ustavno sodišče je na seji dne 22. 10. 1992 obravnavalo pobudo poslanskega kluba "Demos" iz Ljubljane in

Ustavno sodišče ne sprejme pobude in ne začne postopka za oceno ustavnosti akta "Smernice za eliminisanje vanrednih prilika" (Službeni list SFRJ – poverljivo glasilo broj 32, Beograd, 28. 7. 1989, godina IX).

Pobudnik je predlagal, naj ustavno sodišče oceni ustavnost navedenega akta in akta "Navodila za ravnanje v izrednih razmerah", ki ga je sprejelo Predsedstvo Republike Slovenije in ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Pobudo utemeljuje s tem, da so na podlagi drugega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije pristojnosti, ki jih je imelo Predsedstvo SFRJ, prešle v skladu s tem zakonom na organe in organizacije Republike Slovenije, torej na Predsedstvo Republike Slovenije. Pravni red Republike Slovenije, ki temelji na ustavi, ne pozna tajnih smernic ali navodil za izredne razmere in so ti predpisi z njim v hudem nasprotju. Pobudnik navaja, da je obveščen, da je tudi Predsedstvo Republike Slovenije izdalo tajna navodila za ravnanje v izrednih razmerah, ki so na vpogled le predsednikom političnih strank, ob podpisu izjave, da je to državna tajnost.
Pobudo glede drugonavedenega akta je ustavno sodišče izločilo kot samostojno zadevo in jo bo posebej obravnavalo.
Predsedstvo SFRJ je smernice za odpravo izrednih razmer sprejelo na podlagi tretjega odstavka 6. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82). V skladu z 11. in 12. členom ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XCVI in XCVII k ustavi RS na področju ljudske obrambe se od njegove uveljavitve, torej od 27. 9. 1990 dalje, na območju Republike Slovenije ne uporablja več tretji odstavek 6. člena zakona o splošni ljudski obrambi in tudi ne določbe predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Ob uveljavitvi ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije 25. 6. 1991 ta predpis v Republiki Sloveniji torej ni veljal, zato se v skladu s 4. členom navedenega ustavnega zakona v Republiki Sloveniji tudi od tedaj naprej ne uporablja kot republiški predpis.
Poleg tega pa neobjavljeni predpisi tudi že prej niso imeli pravne veljave, saj je že prejšnja ustava določala, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati. Objave v zaupnem glasilu, ki javnosti ni bilo dostopno, ni mogoče šteti za skladno z ustavno določbo o objavljanju predpisov.
Ustavno sodišče po ustavi ni pristojno odločati o predpisih, ki niso del pravnega sistema Republike Slovenije. Zato je odločilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa.
Ta sklep je ustavno sodišče sprejelo na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije in 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).