Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86, Uradni list RS, št. 8/90, 26/92), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91), 118. člena statuta občine Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske, št. 19/82, 1/85) in 2. člena odloka o pristojnosti, sestavi in delu občinske skupščine Jesenice (Uradni list RS, št. 16/90, 23/90, 42/90, 9/91) je Skupščina občine Jesenice na seji vseh treh zborov dne 19. 10. 1992 sprejela

Izvir Save – Zelenci in okolno močvirje – Drni ob povirju Save Dolinke pri Podkorenu se zaradi izrednega biološkega, hidrološkega, geološkega in krajinskega pomena razglasi za naravni rezervat.

Naravni rezervat Zelenci je razdeljen na:
– ožje območje naravnega rezervata, ki obsega izvire reke Save v Zelencih, strugo Save do Sirč ter obdajajoče močvirje in barje do magistralne ceste na severu in
– širše območje naravnega rezervata, ki obsega travniške in njivske površine do ceste na severu in vzhodu oziroma do trase bivše železnice na jugu; na zahodu poteka po meji k. o. Podkoren.
Meja ožjega in širšega zavarovanega območja je vrisana v temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 (TTN-5) in preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 (PKN-5), ki sta sestavni del tega odloka.

Meja naravnega rezervata Zelenci poteka od izhodiščne točke na JZ delu, kjer trasa železniške proge seka mejo k.o. Podkoren, proti SV po meji med k.o. Podkoren in k.o. Rateče do magistralne ceste, nato se obrne proti V in teče po južni strani magistralne ceste do parc. št. 674/2, kjer se obrne proti jugu in poteka po zahodni meji parc. št. 674/2 in 676 nato pa po njeni južni meji v smeri proti vzhodu do parc. št. 666, kjer se obrne in poteka po njeni zahodni meji do parc. št. 677/2 in dalje ob vseh mejah te parcele in sicer najprej v smeri proti zahodu nato v smeri proti severu ter spet v smeri proti zahodu po severni meji te parcele in po zahodni meji te parc. št. v smeri proti jugu ter nato proti vzhodu, dokler ne doseže zahodne meje parc. št. 666 ter teče po njej do struge reke Save ter se nadaljuje ob strugi do prečkanja v smeri zahodne meje parc. št. 630 ter po tej meji do nasipa bivše železniške proge; od tu poteka meja po nasipu do izhodiščne točke, kjer nasip seka mejo k.o. Podkoren.
Meja med ožjim in širšim zavarovanim območjem poteka od izhodiščne točke, ki je JZ vogal parc. št. 465/1, proti vzhodu po južnem robu parc. št. 465/1, 465/3 in 465/2 do SZ oglišča s parc. št. 472/2, poteka po njeni Z meji proti jugu, mimo parc. št. 472/1, do JZ oglišča parc. št. 472/2, po njeni južni meji do parc. št. 471, nato se obrne po meji proti jugu do JZ oglišča in nato po južni meji parc. št. 471, 478, 479, 483/1, prečka parc. št. 484, 485, 493, tako, da pride na južno mejo parc. št. 494, nato po južni in vzhodni meji 502, po J meji 507/2, 507/1 in 506, nato seka vodotok s parc. št. 816 ter poteka po J meji parc. št. 522, seka parc. št. 521/1 nato pa teče v ravni liniji po delu S meje parc. št. 520 nato prečka parc. št. 523/1, 524/1, 525/1, 531/1, 532/1, 539/1, 540/1 in teče po J meji parc. št. 547/3 in 554/2, seka vodotok parc. št. 817, prečka v ravni liniji proti V parc. št. 567 do JZ roba parc. št. 552/2, nato teče po J robu 553/1 in 553/2, 553/3, 553/4, 553/5, seka v ravni liniji parc. št. 597/3 do Z dela parc. št. 553/6 in nato po njeni J meji ter po J meji parc. št. 553/7, nato po njenem V robu proti severu ter prečka reko Savo s parc. št. 815/1 in parc. št. 681 do JV vogala parc. št. 680, nato teče po njenem J in nato Z robu do parc. št. 675 ter po njenem J robu proti Z ter nato proti S ter prečka parc. št. 551 do zunanje meje naravnega rezervata.

Območje naravnega rezervata. Zelenci se nahaja v katastrski občini Podkoren in obsega naslednja zemljišča: Ožje območje:
Parc. št.: 465/1, 465/2, 465/3, 471, 472/1, 472/2, 478, 479, 483/1, 484 del, 485 del, 493 del, 494, 502, 503/1, 503/2, 504/1, 504/2, 504/3, 505, 506, 507/1, 507/2, 521/1 del, 522, 523/1 del, 524/1 del, 525/1 del, 531/1 del, 532/1 del, 539/1 del, 540/1 del, 547/3, 549/1, 549/2, 549/3, 549/4, 549/5, 549/6, 549/7, 549/8, 550, 551 del, 552/1, 552/2, 553/1, 553/2, 553/3, 553/4, 553/5, 553/6, 553/7, 554/2, 567 del, 5v97/3 del, 681 del, 796 del, 815/1 del, 816 del, 817 del.
Širše območje:
Parc. št.: 451/1, 459/1, 460/1, 461/1, 462, 463, 464, 466, 467/1, 468, 469/1, 469/2, 470/1, 470/2, 473, 474/1, 475/1, 477/1, 477/2, 480/1, 480/2, 482, 483/2, 484 del, 485 del, 486,.492/1, 493 del, 495, 496/1, 496/3, 499/1, 501, 508/1, 508/2, 508/3, 520, 521/1 del, 523/1 del, 524/1 del, 525/1 del, 531/1 del, 532/1 del, 539/1 del, 540/1 del, 547/1, 548/1, 551 del, 553/10, 553/11, 553/12, 553/8, 553/9, 554/1, 555/1, 566/1, 567 del, 568/1, 569/1, 575/1, 576/1, 586/1, 587/1, 593/1, 596/1, 597/1, 597/3 del, 597/4, 598/1, 598/2, 598/3, 604, 605, 616/1-, 616/2, 617/1, 617/2, 622/1, 622/2, 623, 628/1, 628/2, 671/2, 672, 675, 677/1, 679, 680, 681 del, 796 del, 815/1 del, 816 del, 817 del, 818/1, 818/2.

Cilji zavarovanja naravnega rezervata Zelenci so:
– ohranitev izjemnega vodnega izvira, kjer voda na muljastem dnu jezera vre na dan v obliki okroglih izvirov,
– ohranitev močvirja, ki v osrednjem delu prehaja v barje,
– ohranitev vseh avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst,
– ohranitev značilne krajinske podobe,
– ohranitev geoloških značilnosti,
– znanstveno-raziskovalno in študijsko-demonstracijsko delo.

Na širšem območju naravnega rezervata Zelenci je prepovedano:
– gradnja kakršnihkoli objektov,
– vodno-regulacijska dela razen vzhodno od Sirč, kjer se jarki lahko redno čistijo,
– izvajanje melioracij,
– spremembe vodnega režima,
– spreminjanje naravne temperature vode in vsaka druga sprememba sestave vode,
– kakršnekoli hidroenergetske gradnje,
– kakršnokoli onesnaženje površinske ali podtalne vode, ki ni posledica tradicionalnega kmetovanja,
– zastrupljanje vode, zraka in rastlinja s prahom, aerosoli, strupi ter s soljenjem cest ob meji zavarovanega območja,
– odlaganje vseh vrst odpadkov,
– vsako poseganje, ki bi spremenilo rastiščne razmere ali škodljivo vplivalo na rastline in njihove združbe, zlasti pa širjenje obdelovalnih površin, uporaba mineralnih gnojil nasploh in uporaba organskih gnojil izven dobe vegetacije,
– uničevanje ali poškodovanje gnezdišč ter prostora, kjer se živali razmnožujejo ali zadržujejo,
– približevanje prostorom, kjer se živali zadržujejo in razmnožujejo,
– umetno osvetljevanje živali, njihovih gnezdišč, bivališč in zavetišč,
– čolnarjenje,
– povzročanje hrupa, vendar z dovoljeno uporabo kmetijskih strojev za kmetijsko in gozdarsko rabo,
– sečnja na golo.
Na ožjem zavarovanem območju je poleg navedenega prepovedano še:
– lov in ribolov,
– sečnja vegetacije,
– uničevanje vseh rastlin in živali razen komarjev,
– vnašanje avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst.

Izjemoma in s predhodnim soglasjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju je na vsem območju naravnega rezerva ta dovoljeno čiščenje nanosov v obstoječih strugah z odvozom materiala na deponijo izven območja zavarovanja ter še: na ožjem območju:
– del območja urediti za obisk javnosti (informacijske table, sprehajalne poti),
– znanstveno raziskovalno delo,
– sečnja, ki je potrebna zaradi vetroloma ali druge naravne nesreče.
na širšem območju:
– rekonstrukcija obstoječih kmetijskih objektov za kmetijsko rabo.

Pravne osebe in občani imajo pravico do nadomestila, če se jim zaradi omejitev in prepovedi bistveno poslabšajo obstoječi pogoji za pridobivanje dohodka oziroma za življenje in delo in tega ni mogoče nadomestiti z dovoljeno dejavnostjo v okviru varstvenega režima, ki je za naravni rezervat določen, in sicer v skladu z zakonom in interesi kmetijstva.

Strokovne naloge v zvezi z varstvom in posegi v Zelence opravlja Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Razglasitev naravnega rezervata Zelenci se vpiše v zemljiško knjigo.

Z denarno kaznijo od 5.000 do 30.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če stori dejanje iz 6. člena tega odloka.
Z denarna kaznijo od 1.000 do 5.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe in posameznik.

Prepoved ribolova v ožjem zavarovanem območju, določena v 6. členu tega odloka, prične veljati z dnem 1. 1. 1994.

Prepoved soljenja cest, določena v 6. členu tega odloka, prične veljati po preteku treh let od uveljavitve tega odloka.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,