Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90), 44. člena Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni l. SRS, št. 14/85), Statuta občine Litija (Uradni l. SRS, št. 28/83, 16/87) in 9. člena Odloka o volitvah v zbore Skupščine občine Litija (Uradni list SRS, št. 2/90), je Skupščina občine Litija na 20. rednem skupnem zasedanju zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 24. 9. 1992 sprejela
ODLOK
0 prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja GS 4 IN GS 4/1 Graška Dobrava v Litiji
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Sprejmejo se prostorski ureditveni pogoji za območje urejanja GS 4 in GS 4/1 Graška Dobrava v Litiji (v nadaljevanju: območje urejanja).
Prostorske ureditvene pogoje je izdelalo podjetje Beton projekt, d.o.o. iz Zagorja ob Savi, pod št. projekta 75/91 v maju 1992 in so sestavni del tega odloka.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu z dolgoročnim planom občine Litija za obdobje do leta 2000 in z urbanistično zasnovo naselij Litija – Šmartno ter določajo merila in pogoje za posege v prostor na območju urejanja.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka
– obrazložitev prostorsko ureditvenih pogojev
– soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti
– prikaz razmejitve območja z vrisanimi mejami in pogoji prostorskih ureditev v merilu 1: 1000
– prikaz rešitve infrastrukturnega omrežja v merilu 1: 1000
– prikaz prostorske ureditve območja, morfološke enote M2 v merilu 1: 250.
4. člen
Meja območja urejanja je določena v grafičnem prikazu: "Omejitve in razmejitve območja" v merilu 1: 1000.
II. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Merila in pogoji za vrste posegov v prostor
5. člen
Merila in pogoji veljajo za celotno območje urejanja.
Območje urejanja je z vidika vrste posegov v prostor in glede njihovega oblikovanja razčlenjeno na štiri morfološke enote:
M1 – območje individualne stanovanjske gradnje M2 – območje blokovne stanovanjske gradnje in dopolnilne oskrbne, gostinske, uslužne in servisne dejavnosti
M3 – območje družbenih dejavnosti
M4 – območje s poudarjeno primarno rabo zemljišč.
6. člen
V območjih individualne stanovanjske gradnje z oznako Ml so dovoljene naslednje gradnje in urejanja:
– dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih objektov
– nadomestna gradnja, dozidave, nadzidave in adaptacije obstoječih stanovanjskih objektov
– v sklopu stanovanjskih objektov gradnja manjših lokalov oziroma poslovnih prostorov trgovske, gostinske, uslužne ali servisne dejavnosti, ki ne povzročajo motenj v bivalnem okolju (prekomerna prometna obremenitev, hrup, škodljive emisije v okolju) ob pogoju, da se na lastnem funkcionalnem zemljišču zagotovijo tudi potrebe po parkirnem prostoru
– postavitev pomožnih objektov in gospodarskih objektov znotraj funkcionalnih zemljišč stanovanjskih hiš
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, ki so namenjene potrebam območja
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igrišča, peš poti, skupaj z urbano opremo
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in civilne zaščite (zakloni in zaklonišča).
a) Dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih objektov, nadzidave in prizidave so dovoljene do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidane nasproti 60% nepozidane površine.
b) Dovoljene so spremembe namembnosti v obstoječih objektih, kolikor nova namembnost ustreza naštetim kriterijam iz prvega odstavka tega člena.
c) Gradnja gospodarskih objektov za potrebe kmetovalcev je dovoljena na zemljiščih, ki so dovolj velika, ob upoštevanju zadostnih odmikov od sosednjih objektov in zadostne površine za dovoz In manipulacijo.
d) Kioski, večja reklamna znamenja in spominska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor, niso motil ni do okoliškega ambienta in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometa.
7. člen
V območju blokovne stanovanjske gradnje in dopolnilnih, oskrbnih in uslužno servisno – obrtnih dejavnosti z oznako M2 so dovoljene gradnje in urejanja:
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih večstanovanjskih objektov
– novogradnje, dozidave in adaptacije objektov osnovne preskrbe, gostinstva ter uslužno servisno – obrtnih dejavnosti za potrebe območja urejanja
– gradnja, rekonstrukcija in adaptacija skupinskega garažnega objekta
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, ki so namenjene prebivalcem
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite (zakloni in zaklonišča)
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igrišča, peš poti skupaj z urbano opremo.
Potrebno je, da:
– zasnova objektov zagotovi javen značaj
– dejavnosti ne povzročajo prekomernih motenj v bivalnem okolju in da se na lastnem funkcionalnem zemljišču zadovoljujejo potrebe po parkirnem prostoru.
8. člen
V območju družbenih dejavnosti z oznako M3 so dovoljene gradnje in urejanja:
– dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov šole in vzgojno varstvene ustanove
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, ki so namenjene za delovanje dejavnosti območja
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in civilne zaščite (zakloni in zaklonišča)
– ureditev odprtih površin, kot so športna in otroška igrišča, zelenice, peš poti skupaj z urbano opremo.
9. člen
V območju s poudarjeno primarno rabo zemljišč z oznako M4 so dovoljene naslednje gradnje in urejanja:
– dopolnilna gradnja individualnih – stanovanjskih objektov
– nadomestna gradnja, rekonstrukcija in adaptacija obstoječih stanovanjskih individualnih objektov
– gradnja gospodarskih objektov za potrebe kmetijske, dejavnosti, ob upoštevanju zadostnih odmikov od sosednjih družbenih in stanovanjskih objektov ter sanitarno tehničnih pogojev
– izkoriščanje in urejanje površin za kmetijsko proizvodnjo
– urejanje zelenic na obrobju s sosednjimi območji.
10. člen
Novogradnja in dopolnilna gradnja objektov je dopustna na zemljiščih, ki imajo zagotovljeno minimalno komunalno opremo, to je: oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih voda, oskrbo z električno energijo, dostopno cesto in odvoz odpadkov.
11. člen
Na celotnem ureditvenem območju so dovoljeni posegi:
– ureditev javnih zelenic
– ureditev zelenja ob prometnicah in parkiriščih
– postavitev mikrourbane opreme
– postavitev ograj med sosednjimi parcelami v območju stanovanjske gradnje.
12. člen
V območju arheološke dediščine, kjer velja III. stopnja varstvenega režima, je potrebno pri morebitnih arheoloških najdbah pri zemeljskih delih vključiti ustrezno strokovno službo in upoštevati pri nadaljnjih postopkih, njena strokovna stališča in pogoje.
13. člen
V varovalnih pasovih prometnic je gradnja novih objektov, prizidkov in nadzidav dovoljena le, kolikor so pogoji skladni s prometno tehničnimi predpisi in s soglasjem upravljalca ceste.
14. člen
V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih in komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, dozidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda.
Na obstoječih objektih, če so znotraj varovalnih koridorjev, so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.
15. člen
Začasni objekti, namenjeni sezonski ponudbi, ki niso motilni osnovni namembnosti območja in so namenjeni začasnemu zadovoljevanju potreb za oskrbne, storitvene, skladiščne ali družbene rekreacijske dejavnosti, se lahko postavijo na zemljiščih, ki so namenjena izgradnji trajnega objekta in ta gradnja ni predvidena v doglednem času.
Dovoljenje za postavitev začasnega objekta se lahko izda le za določen čas. V aktu, s katerim upravni organ dovoli postavitev začasnega objekta, mora biti določeno, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem roku.
2. Merila in pogoji glede oblikovanja objektov
16. člen
Novogradnje, nadzidave, prizidave, pomožni in začasni objekti ter drugi posegi v prostor, morajo biti v skladu z oblikovno identiteto in homogenostjo območja in se prilagoditi objektom in ureditvam po:
– zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča
– odmiku od sosednjih objektov
– sestavi osnovnih stavbnih mas
– višini in gradbeni liniji
– naklonu strešin in smereh slemen
– razmerju fasad in njihovih orientacij
– merilih in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat
– materialih barv in teksturi streh in fasad
– načinu ureditve zunanjega prostora
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.
17. člen
V naslednjih primerih so pri novih posegih v prostor dopustni oblikovalski kontrasti:
– kadar ima različnost namen simbolno poudariti funkcionalno različnost novega objekta v oblikovno homogenem okolju
– kadar ima vizualni kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto za poenotenje oblikovne heterogenosti območja.
Dopustnost izjem po tem členu ter podrobna merila in pogoje se presodi v lokacijskem postopku tudi, kadar gre za začasni objekt.
18. člen
Odmike objektov od posestnih mej določajo strokovne službe v okviru izdelave lokacijske dokumentacije na podlagi predpisov.
Odmik individualnega objekta od sosednje parcelne meje naj bo praviloma minimalno 4 m. Odmik je lahko manjši le v primeru, da se pridobi soglasje soseda, vendar ne v nasprotju z določili 16. člena tega odloka.
Odmik objekta mora biti vsaj 5 m od roba cestnega telesa (vključno s kolesarsko stezo in hodnikom za pešce).
19. člen
V območju Ml je višinski gabarit stanovanjskih objektov klet + pritličje + izkoriščeno podstrešje. Tlorisna velikost objektov je 8 m x 10 m s toleranco ± 2 m.
Stanovanjski objekti s poslovnim prostorom v pritličju imajo lahko višinski gabarit klet + pritličje + nadstropje + izkoriščeno podstrešje.
Garaže in pomožni objekti so v primeru, ko zaradi terenskih prilik ni možna rešitev, da so zasnovani v sklopu stanovanjske hiše, lahko načrtovani tudi izven osnovnega gabarita objekta.
Kletni del objektov je glede na konfiguracijo terena popolnoma ali le na delu stranic tlorisa vkopan v teren.
Strehe so dvokapnice.
Kritina je opečna, eternit, betonska ali iz bitumenskih skobel, temne barve. Naklon strešin je 30-40 stopinj.
V območju M2 je višinski gabarit obstoječih stanovanjskih objektov klet + pritličje + 4 nadstropja.
Obstoječi in predvideni objekti oskrbnih, gostinskih in storitvenih dejavnosti so pritlični in po potrebi izkoriščena podstrešja. Tlorisni gabariti se določijo glede na funkcionalne potrebe dejavnosti in glede na regulacijske pogoje, podane v grafični prilogi št. 3. Strehe so ravne ali dvokapnice v naklonu do 40 stopinj. Arhitektonska zasnova in obdelava objektov mora biti poenotena.
Kioski ali prodajne stojnice so tipske oziroma enotno oblikovane. Zunanje površine morajo biti tlakovane in urejene z zelenicami ter urbano opremo.
V območju M3 se dozidave ali nadzidave obstoječih družbenih objektov oblikujejo v smislu arhitekturne celovitosti in enotnosti. Gabarit objektov ne sme presegati pritličja in dveh nadstropij.
V območju M4 je višinski gabarit stanovanjskih objektov klet + pritličje + izkoriščeno podstrešje. Tlorisna velikost objektov je 8 m x 10 m s toleranco + 2m.
Tlorisni in višinski gabarit gospodarskih objektov se določi glede na funkcionalne potrebe, vendar ne sme presegati višine 8 m. Strehe so dvokapnice z opečno kritino in naklonom 30-45 stopinj.
20. člen
Višinske razlike v terenu morajo biti premoščene s travnatimi brežinami. V primeru, da je teren nagnjen za več kot 20 stopinj, je možno zgraditi oporne zidove. Ti morajo biti intenzivno ozelenjeni.
21. člen
Ograje med parcelami in ob javnih prometnicah morajo biti poenotene.
Ograje so lesene ali žične v kombinaciji z živo mejo. Višina ograje je največ 1m.
22. člen
Urbana oprema odprtega prostora, kot so kioski, svetilke, klopi in smetnjaki morajo biti tipizirani ali enotno oblikovani na celotnem območju.
3. Merila in pogoji glede določanja gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
23. člen
Velikost gradbene parcele in funkcionalnega zemljišča mora biti prilagojena namembnosti objekta in njegovi velikosti ter konfiguraciji terena.
Za stanovanjske objekte naj velikost posamezne gradbene parcele ne odstopa od velikosti okoliških parcel na območju. Za prostostoječe stanovanjske objekte naj bo površina celotnega zemljišča praviloma dvainpolkrat večja od bruto etažne površine objekta brez kleti.
Širina funkcionalnega zemljišča ob objektih je najmanj 2,5 m, širina dovoza pa 3,5 m.
Za pomožne objekte se funkcionalno zemljišče določi glede na namembnost in velikost objekta ter značilnost razpoložljive parcele.
Za objekte na območju M2 in M3 se velikost gradbene parcele in funkcionalnega zemljišča določi glede na namembnost objekta in lego okoliških objektov ter upoštevanja možnosti njihove širitve in ureditve manipulacijskega prostora.
4. Merila in pogoji glede urejanja prometa
24. člen
Na območju urejanja se mora prometno omrežje urediti celovito. Trase pomembnejših cest sekundarnega cestnega mestnega omrežja so določene s potekom osi ceste in varovalnim pasom.
25. člen
Varovalni pas po tem odloku obsega zemljišče, ki je namenjeno za odvijanje tekočega motornega prometa, funkcionalni uporabi prometnih udeležencev (kolesarske steze, peš poti, mirujoči promet, urgentni promet) in ureditvi obcestnega prostora. Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njegovim namenom, zato mora za vsak tak poseg izdati soglasje pristojna organizacija za vzdrževanje cest ali pristojni upravni organ.
Širina varovalnega pasu je 2 m in se meri od zunanjega roba cestnega telesa vključno s kolesarsko stezo in hodnikom za pešce.
26. člen
Vse ceste morajo omogočiti nemoten in varen urgentni in osebni promet ter zimsko službo.
Minimalna širina vozišča pomembnejših cest je 5,5 m. Minimalna širina lokalnih in dovoznih cest je 3,5 m.
Minimalna širina pločnika je 1m: Maksimalni dopusten vzdolžni sklon ceste je 12%, izjemoma 14%.
27. člen
Dovozi in pristopi s parcel morajo biti navezani na interno cestno omrežje območja.
Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira prometa in ne poškoduje ceste in cestnih objektov.
28. člen
Do vsake parcele mora biti zagotovljen dostop preko odmerjene ali kot javno dobro vknjižene ceste ali javne poti. Izjemoma je dovoljeno urediti dovoz preko sosednjih zemljišč, na podlagi pravno urejene služnostne pravice.
29. člen
Ob pomembnejših cestah se morajo urediti postajališča mestnega avtobusnega prometa.
Postajališča morajo biti izvedena izven voznih pasov ceste.
30. člen
Območje mora biti urejeno z omrežjem peš povezav. Peš povezave potekajo po pločnikih cest in predvidenih peš poteh.
5. Merila in pogoji za komunalno urejanje
31. člen
Pri parcelaciji in gradnji objektov komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati koridorje primarnih in sekundarnih vodov.
Dopustni so manjši odmiki od obstoječih in predlaganih tras, če to narekujejo terenske razmere ali racionalnejši potek komunalne naprave oziroma racionalnejša rešitev.
– Komunalna infrastruktura do sekundarnega nivoja poteka praviloma po javnih cestah oziroma skupnih površinah.
Na odsekih, kjer objekti ali naprave komunalne infrastrukture zaradi terenskih značilnosti ali drugih razlogov ne ležijo v javnih površinah, je treba zagotoviti dostop pooblaščenim osebam, ki naprave vzdržujejo.
32. člen
Obstoječi primarni mestni vodovod ima zadostne kapacitete za priključitev novih porabnikov. Zgraditi je treba le ustrezno sekundarno mrežo do novih porabnikov, vključno z vodohrami.
Sanitarni vodovod mora zagotavljati tudi zadostne količine požarne vode. Dopustna je gradnja talnih hidrantov.
33. člen
Vse fekalne odpadne vode je potrebno priključiti na javno kanalizacijo, ko bo ta zgrajena, greznice pa ukiniti.
Do izgradnje celotnega omrežja kanalizacije so lahko fekalne odpadne vode priključene na vodotesne greznice brez izpustov. Zagotovljeno mora biti redno čiščenje greznic in odvoz ter neoporečno odlaganje pregnite vode, na za to opredeljen prostor.
34. člen
Zagotovljen mora biti reden odvoz odpadkov na način, ki je enoten v mestu Litija oziroma določen z občinskim odlokom.
35. člen
V območju urejanja je potrebno zagotoviti površino za novo transformatorsko postajo.
36. člen
Vse novo nizkonapetostno elektro omrežje se zgradi kabelsko.
37. člen
Telefonsko omrežje se izvede z zemeljskimi kabli.
38. člen
Javna razsvetljava se izvede na vseh pomembnejših in lokalnih cestah ureditvenega območja.
6. Merila in pogoji za varovanje okolja
39. člen
Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati določila veljavnih zakonov in predpisov glede varovanja okolja.
Vse obstoječe vire onesnaženja in motenj v okolju je potrebno sanirati.
Nove dejavnosti, ki so dopustne z določili 6. člena tega odloka, ne smejo onesnaževati okolja. Če je nova dejavnost možen vir onesnaževanja okolja, je treba pri izdelavi lokacijske dokumentacije za gradnjo ali poseg v prostor pridobiti ustrezna soglasja in pogoje pristojnih organizacij.
Občinski upravni organ pristojen za varstvo okolja izda pred izdajo lokacijskega dovoljenja soglasje s pogoji za poseg v prostor glede vplivov na okolje.
40. člen
Glede varstva zraka je treba uporabljati kvalitetnejša goriva, ki ne onesnažujejo prekomerno okolja (drva, olje, plin).
41. člen
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v podtalnico.
Prepovedana je uporaba in trajno ali začasno odlaganje snovi, ki lahko škodujejo favni in flori na območju urejanja ali lahko onesnažujejo tla.
Zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov se mora urediti skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Litija.
42. člen
Na ureditvenem območju ni dovoljena hrupna dejavnost.
Za posege v prostor v zvezi z gradnjo uslužnih ali servisnih dejavnosti, kot so dopustne v 6. in 7. členu tega odloka, je potrebno ob izdelavi lokacijske dokumentacije pridobiti strokovno oceno po 7. členu Zakona o varstvu pred hrupom.
Morebitna potrebna protihrupna zaščita mora biti izvedena sočasno z izgradnjo objekta.
III. KONČNE DOLOČBE
43. člen
Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamezen poseg v prostor zahteva dodatno strokovno presojo prostorskih pogojev za funkcionalno in oblikovno enoto in racionalno izrabo konkretnega zemljišča.
Občinski upravni organ lahko v navedenih primerih dovoljenje za nov poseg v prostor pogojuje s predhodno spremembo prostorskih ureditvenih pogojev.
44. člen
Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam, skupnostim in ostalim stalno na vpogled pri občinskem upravnem organu pristojnem za urejanje prostora in na sedežu občinske inšpekcijske službe.
45. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne občinske inšpekcijske službe.
46. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Istočasno prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Litija in Šmartno (Uradni l. SRS, št. 22/88), ki se nanašajo na ureditveno območje GS 4 in GS 4/1.
Št. 352-1/92
Litija, dne 24. septembra 1992.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Mirko Kaplja l. r.
