Na podlagi 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne, ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) in na podlagi četrtega in petega odstavka 76. člena zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 63/89 in 11/91) Vlada Republike Slovenije izdaja

Podjetja in druge pravne osebe ter zasebniki, ki Opravljajo gospodarsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: podjetje), uveljavljajo, ko dobijo plačane devize iz naslova izvoza blaga, ki je po izvoru iz Republike Slovenije in opravljenih storitev tujim osebam ter domačim in tujim osebam v mednarodnem prometu, pravice do vračila davčnih, carinskih in drugih dajatev ter do drugih spodbujevalnih ukrepov iz 76. člena zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (v nadaljnjem besedilu: pravica do vračila) na način, predpisan s tem odlokom.

Podjetja uveljavljajo pravice do vračila tudi, kadar jim je izvoz blaga in storitev plačan prek kontokorentnega računa, deviznega računa v tujini in kadar jim je izvoz blaga in storitev plačan z uvozom blaga in storitev in pobotom dolgov s terjatvami, ter kadar dobijo plačane predujme in druga vmesna plačila za izvoz proizvodov iz panog 0114, 0115, 0116 in 0117, pod pogojem, da ne uveljavljajo oprostitve carine na podlagi 50. člena carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 10/76, 36/79, 52/79, 12/82, 61/82, 50/83, 7/84, 25/85, 38/86, 28/88, 40/89, 70/89 in 21/90) oziroma 5. člena odloka o merilih, ki se bodo uporabljala pri znižanju carinske stopnje oziroma določitvi carinske stopnje "prosto" pri uvozu blaga v letu 1992 (Uradni list RS, št. 27/92, 42/92 in 52/92).

Pravice do vračila se uveljavljajo, če je bilo plačilo izvršeno v konvertibilnih devizah, ter v tržaški liri, goriški liri, tolarjih, prejetih kot plačilo za storitve prevoza blaga in potnikov na tujih relacijah, tolarjih, ki so bili prejeti kot plačilo po prvem odstavku 35. člena zakona o deviznem poslovanju, tolarjih, ki izvirajo iz zamenjave deviz po metodologiji, določeni smiselno 78. členu zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju, tolarjih, prejetih kot plačilo od zavarovalne organizacije za blago, ki je bilo po izvoznem carinjenju poškodovano ali uničeno.

Izvoženo blago po 1. členu tega odloka je:
1) blago, ki je bilo ocarinjeno in je šlo čez carinsko črto;
2) blago, ki je bilo ocarinjeno in spravljeno v carinsko skladišče ali je bilo dano pod carinski nadzor po kupčevem nalogu;
3) blago, ki je bilo ocarinjeno, pri izvozu poškodovano ali uničeno, njegovo vrednost pa je plačala domača zavarovalnica;
4) blago, ki je bilo ocarinjeno po drugem odstavku 23. člena zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju.

Za blago, ki je po izvoru iz Republike Slovenije se smatra blago, za katero je bilo izdano ustrezno potrdilo o poreklu blaga (izvorno spričevalo Form A ali "EUR 1 oziroma EUR 2).

Storitve po 1. členu tega odloka so storitve iz drugega odstavka 32. člena zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju, razen storitev zastopanja tujih oseb, storitev faktoringa in finančnega inženiringa, če so storitve plačane v devizah iz 3. člena tega odloka in če so podjetja registrirana za njihovo opravljanje.

Osnova za uveljavljanje pravic do vračila za izvoz blaga je tolarska protivrednost deviz, plačanih za izvoženo blago, preračunana na pariteto franko slovenska meja oziroma FOB slovenska luka (v nadaljnjem besedilu: slovenska meja), ter tolarji, prejeti kot plačilo smiselno 3. člena tega odloka.

Osnova za uveljavljanje pravic do vračila za izvoz storitev je tolarska protivrednost deviz, plačanih za opravljene storitve, zmanjšana za inozemske stroške (provizije tujih agencij, bančne provizije v tujini, zavarovalne stroške ipd.), ter tolarji, prejeti kot plačilo smiselno 3. členu tega odloka.

Osnova za uveljavljanje pravic iz 7. in 8. člena se določi po srednjih tečajih tujih valut, ki jih določa Banka Slovenije in ki veljajo:
1) za plačila za reden izvoz blaga in storitev – po tečaju, ki je veljal na dan, ko je bilo izvršeno plačilo;
2) za posle, pri katerih se plačila izvršujejo prek kontokorentnega računa – po tečaju, ki je veljal na dan, ko je bilo izvršeno plačilo terjatev na kontokorentnem računu;
3) za, plačila prek deviznega računa v tujini – po tečaju, ki je veljal na dan, ko so bile devize knjižene v dobro računu podjetja v tujini;
4) za posle, pri katerih je dovoljeno, da se izvoz blaga in storitev plača z uvozom blaga in storitev – po tečaju, ki je veljal na dan, ko je bilo opravljeno uvozno carinjenje blaga, s katerim se plača izvoz, oziroma po tečaju, ki je veljal na dan, ko je bila opravljena storitev, s katero se plača izvoz;
5) za izvoz, za katerega je bil opravljen pobot dolgov in terjatev s tujino – po tečaju, ki je veljal na dan pobota;
6) za prejete predujme in vmesna plačila, realizirana pred izvozom proizvodov iz panog 0114, 0115, 0116 in 0117 – po tečaju, ki je veljal na dan plačila;
7) za plačila, prejeta za izvoz blaga in storitev na kredit – po tečaju, ki je veljal na dan plačila anuitet.

Podjetje ima, kadar z izvozom blaga in storitev realizira devize in tolarje iz 3. člena tega odloka, pravico do vračila po stopnjah, ki so navedene v prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.
Za tolarsko protivrednost deviz, plačanih za izvoženo blago oziroma za opravljene storitve, se uporabljajo stopnje za vračilo carine in drugih dajatev po skupinah dejavnosti, ki jim pripadajo podjetja, katerih blago se izvaža oziroma, ki so opravila te storitve.
Podjetje, ki je registrirano za oskrbovanje tujih ladij, ima pravico do vračila carine in drugih uvoznih dajatev po stopnji 0,39% od deviz, ustvarjenih s prodajo hrane, pijač in ladijskega tehničnega materiala, potrebnega za tekoče vzdrževanje tujih ladij. To podjetje ne more uveljavljati pravice iz prvega odstavka tega člena.

Podjetje, ki mu je izvoženo blago plačano v skladu z 2. in 3. členom tega odloka ima pravico do vračila dela plačane voznine v pomorskem, rečnem, rečno-pomorskem in zračnem prevozu po stopnji:
1) 5% zneska plačane voznine za prevoz od slovenskih luk oziroma od slovenskih pristanišč do tujih luk ali pristanišč ter od slovenskih letališč;
2) 15% zneska plačane voznine za prevoz dnevnega in tedenskega politično-informativnega tiska, knjig, revij, filmov, otroških, mladinskih in lokalnih časopisov, pri čemer ne more uveljavljati tudi pravic po določbah 1. podtočke tega člena.

Podjetje, ki izvozi in so mu plačani proizvodi s področja kmetijstva in živilske industrije ima pravico do dodatne izvozne spodbude.
Dodatna izvozna spodbuda iz prvega odstavka tega člena znaša v povprečju 10%. Ministrstvo za kmetijstvo določi stopnje po posameznih proizvodih.
Kot proizvodi iz prvega odstavka tega člena se štejejo: živina in živinorejski izdelki, mleko in mlečni izdelki, ribe, ribji izdelki, vino in druge alkoholne pijače, hmelj, žito in žitni izdelki ter sadje in vrtnine.
Poslovno združenje prehrane Republike Slovenije pošilja v 30 dneh po izteku vsakega trimesečja Ministrstvu za zunanje zadeve poročilo o izvršenem izvozu in poročilo o porabljenih sredstvih za dodatno izvozno spodbudo, ki se izplačuje preko Poslovnega združenja prehrane Slovenije.

Zahtevek za uveljavitev pravic iz tega odloka vloži podjetje pri Banki Slovenije.

Če Banka Slovenije ugotovi v vloženi zahtevi in dokumentaciji nepravilnost, pozove vložnika zahteve, naj jo odpravi v določenem roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni.
Banka Slovenije z odločbo zavrne zahtevo, če na podlagi predložene dokumentacije ugotovi, da podjetje ne izpolnjuje pogojev za uveljavitev pravic iz tega odloka.
Zoper odločbo iz drugega odstavka tega člena se lahko sproži upravni spor.

Banka Slovenije ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za uveljavljanje pravic iz tega odloka, izdaja plačilne naloge v. breme republiškega proračuna in jih pošlje v izvršitev Ministrstvu za finance, v dobro žiro računa proizvajalca oziroma lastnika blaga ali tistega, ki opravlja storitev, po njihovem pooblastilu pa v dobro podjetja-izvoznika.
Ne glede na prvi odstavek tega člena izda Banka Slovenije za izvoz kmetijskih pridelkov in živil dnevno poročilo Ministrstvu za finance, z uporabo stopnje dodatne spodbude iz drugega odstavka 12. člena tega odloka.

Podrobnejša navodila za izvajanje tega odloka izda Banka Slovenije.
Banka Slovenije tudi predpiše obrazec za vložitev zahteve in drugo dokumentacijo za uveljavljanje pravic iz tega odloka.

Zahtevki, ki so vloženi do uveljavitve tega odloka se rešujejo pod pogoji, ki so veljali ob vložitvi zahtevka.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, se preneha uporabljati odlok o vračilu davčnih carinskih in drugih davščin ter o drugih ukrepih za spodbujanje izvoza (Uradni list SFRJ, št. 74/89, 88/89, 3/90, 17/90, 28/90, 41/90, 63/90 in 15/91).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.