Na podlagi prvega odstavka 107. člena Ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije

Civilni invalid vojne je državljan Republike Slovenije, ki je kot civilna žrtev vojne ali kot žrtev vojnega materiala na ozemlju Republike Slovenije ali kot žrtev terorističnega napada na Republiko Slovenijo dobil najmanj 20-odstotno okvaro organizma.
Civilni invalid vojne je tudi državljan Republike Slovenije, ki je kot civilna žrtev vojne ali kot žrtev vojnega materiala dobil najmanj 20-odstotno okvaro organizma v tujini, kjer je bil zaradi vojne na ozemlju Republike Slovenije v zaporu, internaciji, konfinaciji, deportaciji, prisilni izselitvi, na prisilnem delu ali na begu.
Civilni invalid vojne je tudi tujec, ki je dobil najmanj 20-odstotno okvaro organizma v okoliščinah iz prvega ali drugega odstavka tega člena, če je imel takrat stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tujec, ki je dobil najmanj 20-odstotno okvaro organizma v okoliščinah iz prvega odstavka tega člena.

Civilna žrtev vojne je nevojaška oseba, ki je zaradi vojnih dogodkov dobila trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma zaradi poškodbe ali bolezni oziroma poslabšanja bolezni.
Žrtev vojnega materiala je nevojaška oseba, ki je dobila trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma zaradi poškodbe, povzročene po zapuščenem vojaškem materialu.
Žrtev terorističnega napada na Republiko Slovenijo je nevojaška oseba, ki je v terorističnem napadu na Republiko Slovenijo, na njenem ozemlju ali v tujini, dobila trajno anatomsko ali funkcionalno okvaro organizma zaradi poškodbe ali bolezni oziroma poslabšanja bolezni.

Civilnemu invalidu vojne se zagotavljajo pravice vojaškega vojnega invalida pod pogoji in v obsegu po predpisih o vojaških invalidih, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

Družinskim članom civilnega invalida vojne, družinskim članom osebe, ki je izgubila življenje, bila pogrešana ali je umrla zaradi posledic poškodbe ali bolezni, dobljene v okoliščinah iz 1. člena tega zakona, in družinskim članom civilnega invalida vojne po njegovi smrti se zagotavljajo enake pravice, kot pripadajo družinskim članom vojaškega invalida za njegovega življenja oziroma družinskim članom vojaškega invalida po njegovi smrti po predpisih o vojaških invalidih, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.
Ob smrti civilnega invalida vojne oziroma uživalca družinske invalidnine, ki je prejemal invalidski dodatek ali družinski dodatek, pripadajo družinskim članom oziroma drugim osebam enake pravice kot po predpisih o vojaških invalidih.

Osebam, ki niso državljani Republike Slovenije se zagotavljajo status in pravice po tem zakonu, kolikor na tej podlagi ne morejo uveljavljati statusa in pravic v drugi državi.

Civilnim invalidom vojne in družinskim članom s stalnim prebivališčem v tujini se zagotavljajo enake pravice kot upravičencem s stalnim prebivališčem v tujini po predpisih o vojaških invalidih.

Za redne prejemke, ki vplivajo na pravico in višino invalidskega dodatka po tem zakonu, se štejejo vsi redni dohodki in prejemki, ki vplivajo na pravico in višino invalidskega dodatka po predpisih o vojaških invalidih, razen po teh predpisih izključenih prejemkov in ortopedskega dodatka po tem zakonu.

V postopku za uveljavljanje statusa in pravic civilnega invalida vojne in pravic družinskih članov po tem zakonu se uporabljajo predpisi o vojaških invalidih, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

V postopku za priznanje statusa in pravic civilnega invalida vojne na zahtevo osebe, ki je utrpela okvaro organizma do uveljavitve tega zakona in ki statusa in pravic civilnega invalida vojne po prej veljavnih predpisih ni mogla uveljaviti zaradi prenizkega odstotka invalidnosti, kakor tudi v postopku na zahtevo za priznanje pravic družinskim članom osebe, ki je izgubila življenje, bila pogrešana ali je umrla zaradi posledic poškodbe ali bolezni, dobljene v okoliščinah iz 1. člena tega zakona do dneva uveljavitve tega zakona, se upoštevajo pravila o dokazovanju, ki jih določajo predpisi o splošnem upravnem postopku.

Glede uveljavljanja in prenehanja pravic po tem zakonu, izvrševanja odločb, izplačevanja denarnih prejemkov in kontrole izplačil, zastaranja pravic oziroma denarnih prejemkov, stroškov postopka za uveljavljanje pravic po tem zakonu, plačila taks, povračila prejemkov, do katerih civilni invalid vojne, družinski član ali drug upravičenec ni imel pravice, stroškov, ki nastanejo pri izpolnjevanju obveznosti Republike Slovenije za uveljavljanje pravic po tem zakonu, dolžnosti javljanja sprememb, ki vplivajo na uveljavljanje in prenehanje pravic, uživanja pravic v času prestajanja zaporne kazni oziroma v času pripora, kakor tudi glede uporabe določb tega zakona med vojnim stanjem se uporabljajo predpisi o vojaških invalidih, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

Financiranje varstva po tem zakonu zagotavlja Republika Slovenija.

Civilni invalid vojne, ki je po prej veljavnih predpisih o civilnih invalidih vojne uveljavil status in pravice civilnega invalida vojne, in družinski člani, ki so uveljavili pravice po njegovi smrti, obdržijo status civilnega invalida vojne in uživajo pravice civilnega invalida vojne oziroma pravice družinskih članov v obsegu in pod pogoji po tem zakonu, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno.

Zahtevo za priznanje statusa in pravic civilnega invalida vojne na podlagi okvare organizma zaradi bolezni, oziroma poslabšanja bolezni, ki sojo povzročile okoliščine iz prvega odstavka 2. člena tega zakona, ter zahtevo za priznanje pravic družinskim članom osebe, ki je umrla zaradi posledic bolezni, dobljene v okoliščinah iz prvega odstavka 2. člena tega zakona, je mogoče vložiti do 31. decembra 1993.

O višini osebne invalidnine civilnih invalidov vojne in d pravici in višini družinske invalidnine družinskih članov, ki so uveljavili pravico do civilne invalidnine po zakonu o civilnih invalidih vojne do uveljavitve tega zakona, odloči pristojni upravni organ po določbah tega zakona v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
Družinski člani iz prejšnjega odstavka, ki ne izpolnjujejo pogojev za pravico do družinske invalidnine po določbah tega zakona ali teh pogojev ne izpolnjujejo le nekateri med souživalci civilne invalidnine ter družinski člani, ki bi z odločitvijo o pravici in višini družinske invalidnine po določbah tega zakona prišli v slabši položaj, obdržijo pravico do civilne invalidnine po prej veljavnih predpisih, pri čemer se glede vsakoletne odmere in usklajevanja te invalidnine uporabljajo določbe tega zakona.
Družinski člani, ki obdržijo pravico do civilne invalidnine po prejšnjem odstavku, ne morejo uživati tudi starostne, invalidske ali družinske pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Pri presoji vprašanja, po katerem predpisu je ureditev za družinske člane ugodnejša, se upošteva določba prejšnjega odstavka oziroma okoliščina, da po določbah tega zakona lahko obenem s pravico do družinske invalidnine uživajo tudi pravico do družinske pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

O pravici in stopnji dodatka za postrežbo in tujo pomoč civilnih invalidov vojne, ki so uveljavili pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč do uveljavitve tega zakona, odloči pristojni upravni organ po določbah tega. zakona v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
Civilni invalidi vojne I. in II. skupine, ki so uveljavili pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč prve ali druge stopnje do uveljavitve tega zakona, po tem zakonu pa do dodatka za postrežbo in tujo pomoč ne bi bili upravičeni ali bi prišli v slabši položaj, obdržijo pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč tiste stopnje, ki so jo uveljavili do uveljavitve tega zakona, tudi po njegovi uveljavitvi.

O pravici in višini invalidskega dodatka civilnih invalidov vojne ter o pravici in višini invalidskega dodatka ali družinskega dodatka družinskih članov, ki so uveljavili pravico do denarne pomoči do uveljavitve tega zakona, odloči pristojni upravni organ po določbah tega zakona v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
Družinskim članom, ki so do uveljavitve tega zakona uveljavili pravico do denarne pomoči, niso pa uveljavili pravice do civilne invalidnine, se odmeri invalidski dodatek ali družinski dodatek tudi v primeru, da ne uveljavijo pravice do družinske invalidnine po določbah tega zakona.
Kjerkoli se po. tem zakonu določena pravica ali lastnost ali status pogojuje s priznano pravico do družinske invalidnine, se šteje, da je ta pogoj izpolnjen, če je družinski član obdržal pravico do civilne invalidnine po 14. členu tega zakona.

O zahtevah za priznanje statusa in pravic civilnega invalida vojne in pravic družinskih članov, vloženih pred uveljavitvijo tega zakona, ki še niso bile pravnomočno rešene, se odloči po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

Družinskim članom civilnega invalida vojne, ki je ta status uveljavil na podlagi 3. člena zakona o varstvu žrtev vojaške agresije na Republiko Slovenijo v letu 1991 (Uradni list RS, št. 12/91-I) za njegovega življenja oziroma po njegovi smrti, in družinskim članom osebe, ki je umrla ali je bila pogrešana v okoliščinah iz 3. člena navedenega zakona, se zagotavljajo enake pravice kot pripadajo družinskim članom iz prvega odstavka 4. člena tega zakona.
Ob smrti civilnega invalida vojne oziroma uživalca družinske invalidnine, ki je prejemal invalidski dodatek ali družinski dodatek, in ki sta uveljavila status in pravice po v prejšnjem odstavku navedenem zakonu, pripadajo družinskim članom oziroma drugim osebam enake pravice, kot po drugem odstavku 4. člena tega zakona.

Določba 6. člena tega zakona velja tudi za osebe, ki so uveljavile status civilnega invalida vojne po zakonu o varstvu žrtev vojaške agresije na Republiko Slovenijo v letu 1991 in za osebe iz 18. člena tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati zakon 6 civilnih invalidih vojne (Uradni list SRS, št. 8/78, 12/85, 11/88 in 5/90 in Uradni list RS, št. 47/90) in določbe 4. člena ter drugega in tretjega odstavka 6. člena zakona o varstvu žrtev vojaške agresije na Republiko Slovenijo v letu 1991 (Uradni list RS, št. 12/91-I).

Ta zakon začne veljati 1. januarja 1993.