Na podlagi 4. člena Odloka o pristojnostih in načinu dela Skupščine občine Lenart (Uradni list SRS, št. 1-54/ 90) in 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90) je Skupščina občine Lenart na seji Družbenopolitičnega zbora, Zbora krajevnih skupnosti in Zbora združenega dela dne 29. septembra 1992 sprejela
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za mesto Lenart
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo "Prostorski ureditveni pogoji za mesto Lenart", ki jih je izdelal Komunaprojekt Maribor pod št. 3001/91 v mesecu decembru 1991.
2. člen
Prostorsko ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor na naslednjih območjih urejanja: C-1 (del), C-2, S-2, S-7, S-8, O-2, Z-1, Z-2, Z-3, K-1 in K-2.
3. člen
Namembnost posegov v prostor mora biti v skladu z usmeritvami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Lenart in z merili in pogoji, ki so določeni v tem odloku.
Prostorski ureditveni pogoji so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije ali drug poseg v prostor.
4. člen
Prostorski ureditveni pogoji za ureditvena območja iz 2. člena vsebujejo kot sestavni del poleg tega odloka še:
I. Tekstualni del
A. Izjave
B. Obrazložitev PUP
C. Soglasja
II. Grafični del
1. Izsek iz dolgoročnega družbenega plana M 1: 5000
2. Namenska raba površin M 1: 5000
3. Pregledna situacija širšega območja M 1: 5000
4. Katastrski načrt M 1: 1000
5. Geodetski načrt obstoječega stanja M 1: 1000
6. Inventarizacija obstoječega stanja M 1: 1000
7. Usmeritve za posege v prostor M 1: 1000
8. Prikaz obstoječih komunalnih vodov M 1: 1000
II. MEJA OBMOČJA OBDELAVE
5. člen
Posamezna območja, njihove evidenčne številke, meje ter parcelne številke so vrisane na grafičnih prilogah v projektu, ki je naveden v 1. členu tega odloka.
III. FUNKCIJA OBMOČIJ S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
1. Opredelitev možnih posegov v prostor
6. člen
Na območjih, ki so navedena v 2. členu tega odloka, so možni naslednji posegi v prostor:
a) ureditve komunalnega in energetskega omrežja in objektov ter omrežje zvez,
b) gradnja nadomestnih objektov in dopolnilna gradnja,
c) gradnja prizidkov in nadzidava obstoječih objektov,
d) adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov,
e) ureditve zelenih površin.
7. člen
Gradnja nadomestnih objektov je dovoljena, če je objekt dotrajan, funkcionalno neprimeren in ne ustreza sanitarno-tehničnim pogojem.
Investitor mora objekt, ki ga z novogradnjo nadomešča, praviloma odstraniti po vselitvi v novi objekt.
Dopolnilna gradnja je možna na nepozidanih gradbenih parcelah.
Dozidave, nadzidave in spremembe namembnosti so možne samo k objektom, zgrajenim z gradbenim dovoljenjem.
Izvedba podstrešij je dopustna za stanovanjske ali poslovne funkcije.
Koristi se obstoječi gradbeni volumen podstrešja.
Spremembe funkcij objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi kakorkoli ogrožale sedanjo namembnost ter negativno vplivale na obstoječo funkcijo območja (ekološki vidik).
8. člen
Poleg posegov, ki so našteti v 6. členu tega odloka, so na posameznih območjih možni še naslednji posegi v prostor:
a) v območju S-2, S-7, S-8 (stanovanjska gradnja) komunalne ureditve in nadzidave ob delu Ptujske ceste do max. etažnosti P + 2 + M, dozidave, adaptacije ter nadomestna in dopolnilna gradnja in izraba podstrešij;
b) v območju C-2 je možna dozidava k matični knjižnici etažnosti K + P in nadomestna gradnja na dvoriščni strani občine iz več lamel, ki tvorijo strnjen ulični niz etažnosti P + 1 + M ter izraba podstrešij in adaptacij;
c) v območju C-1 (del) je možna dozidava k paviljonskemu objektu ob nadstrešnici avtobusne postaje in gradnja nadomestnega objekta etažnosti P + 1 + M ob Jurovski cesti ter izraba podstrešij in adaptacije;
d) v območju O-2 (obrtna cona) so dopustne komunalne ureditve in gradnja objektov proizvodne in storitvene obrti in poslovne dejavnosti adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in dopolnilna gradnja;
e) v območju Z-1 se lahko izvajajo tekoča vzdrževalna dela, adaptacije, nadomestne gradnje, novogradnje kot dopolnilna gradnja v funkciji dopolnitve namembnosti (kmetija);
f) območji Z-2 in Z-3 sta opredeljeni kot zelena površina, na kateri ni predvidena nobena gradnja:
g) v območju K-l so dovoljena ureditvena in vzdrževalna dela na obstoječem pokopališču in delna širitev pokopališča;
h) v območju K-2 so možne samo preureditve objektov za vodooskrbo (vodohrami in prečrpališča) v skladu s pogoji upravljalca vodovoda. Na obstoječi kmetiji se lahko izvajajo adaptacijska dela. ki so potrebna za vzdrževanje in posodobitev objektov.
2. Sprememba namembnosti v stavbnem fondu
9. člen
Sprememba namembnosti objektov je dovoljena, kolikor objekt z novo namembnostjo ne vpliva na bivalne in delovne pogoje. V območjih O-2, Z-1, Z-2, Z-3, K-1 in K-2 ni dovoljena sprememba namembnosti objektov in površin.
10. člen
V območjih S-2, S-7, S-8 je v individualnih stanovanjskih objektih možno vnesti naslednje spremembe namembnosti:
– trgovsko dejavnost,
– drobno obrt,
– osebne storitve,
– finančne in poslovne storitve,
– zdravniške ordinacije.
11. člen
Na območju C-2 je zaželena sprememba namembnosti v pritličnem delu stanovanjskih hiš ob Ptujski cesti za trgovsko poslovne dejavnosti.
Spremembe namembnosti v dejavnostih, ki povzročajo prekomerni hrup, onesnažujejo okolje oziroma zahtevajo večje dodatne parkirne površine in intenzivne dostave, niso možne.
12. člen
Na območju C-1 (del) je predvidena trgovska, gostinska, obrtno-storitvena in poslovna dejavnost, ki prekomerno ne obremenjuje okolja.
13. člen
Na območju O-2 je predvidena proizvodna in storitvena obrt ter poslovna dejavnost. Gostinska dejavnost na tem območju ni dopustna.
3. Vzdrževanje objektov
14. člen
Za vse obstoječe objekte in naprave velja možnost tekočih vzdrževalnih del, pri čemer je potrebno ohraniti funkcionalno-tehnične in arhitektonsko-ambientalne značilnosti.
Poleg splošnih pogojev za novogradnje je potrebno upoštevati še:
– ohranjati obstoječe gabarite in gradbeno linijo objektov,
– ohranjati značilne arhitektonske elemente in členitve fasad,
– pri obnovi strehe na objektih je potrebno uporabiti isti material in barvo ali kritino prilagoditi prevladujočemu tipu v območju.
Spremembe znotraj objektov so možne ob upoštevanju osnovnih funkcionalno-tehničnih elementov stavbne zasnove.
4. Postavitev začasnih in pomožnih objektov in naprav
15. člen
V območjih, ki so našteta v 8. členu pod točko c) in f) tega odloka veljajo za postavitev pomožnih objektov pogoji, kot pri novogradnji.
Kioski, namenjeni storitvenim dejavnostim ali drobni. ulični ponudbi, morajo biti nameščeni tako, da ne bo oviran promet ali funkcionalna zasnova ureditve območja.
Igrala in oprema internih igrišč; stanovanjskih in vzgojnovarstvenih območij, igrišč in naprav za rekreacijo, je možno postavljati v skladu s splošnimi principi varnosti in oblikovno zasnovo območja.
Za centralno območje se predvidi enotna urbana oprema (svetila, klopi, koši za smeti, konfini, oglasne table).
Lokali v pritličju lahko uporabijo del uličnega prostora za prodajo na prostem ali za gostinski vrt. Oprema mora biti mobilne izvedbe in se lahko postavi samo v času obratovanja lokala. Oprema ne sme biti postavljena pred vhodom v lokale ali objekte in ne sme ovirati peš prometa.
16. člen
Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nezaželenimi vplivi okolice, zavarovanje območja pred nevarnimi vplivi na ljudi in živali ter preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij.
Ograje ne smejo biti višje od 1,50 m, razen v primerih posebnih varnostnih ali zaščitnih zahtev.
V primeru postavljanja ograje proti javni cesti je obvezen odmik ograje, da je omogočeno nemoteno vzdrževanje cestnih površin. Ograje med parcelami se izvedejo kot žive meje.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV OZIROMA DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
1. Gabariti novogradenj in pomožnih objektov
17. člen
Horizontalni gabariti morajo biti prilagojeni obstoječim gradbenim linijam oziroma značilnim prostorskim potezam v urbanistični zasnovi prostora.
Globina stavbe oziroma tlorisno razmerje, dolžina in širina mora upoštevati tipologijo zazidave za določeno namensko rabo.
Presežen ne sme biti višinski gabarit okoliških oziroma obstoječih stavb, ki so značilne za območje, kjer se poseg izvaja, razen v primerih, ko je poseg del celovitejše ureditve prostora in so za to izdelane posebne strokovne podlage.
18. člen
V območjih C-2 in C-1 (del) so preureditve podstrešij v bivalne prostore možne le v skladu s smernicami Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
2. Lega (lokacija objektov)
19. člen
Pri legi objektov je potrebno upoštevati:
– razdalja med objekti mora biti praviloma enaka seštevku višin obeh fasad, najmanj pa 8 metrov pri etažnosti P + 1 + M. V primeru, da ni mogoče zagotoviti take medsebojne razdalje, dosedanji fasadi ne smeta imeti okenskih odprtin;
– med lamelami blokovne gradnje morajo biti postavljeni požarni zidovi;
– pri načrtovanju strnjenih stanovanjskih naselij je predvideti intervencijske poti in površine za intervencijo gasilcev tako. da bo možen dostop do zgradb na obeh straneh;
– širina intervencijskih poti mora biti najmanj 3 m, njihova nosilnost pa 80 kN na os vozila. Notranji krivinski polmer pri tej širini mora biti 67 m. Če se v krivini pot razširi na 3.5 m, je najmanjši krivinski polmer notranjega roba 25 m, pri razširitvi na 4 m pa 15 m;
– višina prehodov (pasaž) za intervencijo mora biti 3,8 m, širina 3 m;
– odmiki od komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste komunalnih naprav oziroma s predhodnim soglasjem upravljalca komunalnih naprav.
3. Arhitekturne značilnosti novogradenj in pomožnih objektov ter ambientalne značilnosti nepozidanih površin
20. člen
Tipologija arhitekture novih objektov mora biti prilagojena obstoječemu tipu zazidave.
Postavitev novih objektov na parcelo ter oblikovanje parcel mora biti usklajeno z obstoječo parcelacijo.
Smer slemena na objektu mora biti usklajena z obstoječo zasnovo in ambientalno ureditvijo gruče hiš.
21. člen
Pri oblikovanju objektov v območjih proizvodnih dejavnosti se mora vertikalni in horizontalni gabarit prilagoditi tehnološkemu procesu dejavnosti in optimalni izrabi prostora, v povezavi s funkcijo posameznih objektov in prostorskimi karakteristikami lokacije.
22. člen
Nadzidave objektov so možne v obsegu meril in pogojev, ki so določeni v 17. členu tega odloka.
Dograjevanje in prenavljanje objektov, za katere veljajo pogoji varovanja dediščine ali so v območjih, ki so opredeljena kot kulturna dediščina, se načrtuje in izvaja s sodelovanjem pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
23. člen
Za vse nove objekte naj se velikost parcele dimenzionira na osnovi zahtev dejavnosti, za katere se izvaja poseg, ob upoštevanju prostorskih značilnosti.
Velikost funkcionalnega zemljišča se praviloma določa na osnovi namembnosti in velikosti objekta, naravnih danosti ter ob upoštevanju predvidenega razvoja.
24. člen
Pri urejanju okolice objektov veljajo naslednji pogoji:
– višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjim zemljiščem;
– podporni zidovi so dovoljeni le v primeru, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin, obdelani pa morajo biti z naravnimi materiali;
– po končanem posegu v prostor je obvezna zasaditev zemljišča z avtohtonim zelenjem.
25. člen
V območju Z-2 in Z-3 niso dovoljeni posegi v obstoječe zelene površine, možna so le vzdrževalna dela. Dovoljene so nove ozelenitve površin.
V. POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE OBMOČIJ 26. člen
Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno z urbanističnimi zasnovami naselja in predpisi, ki urejajo področje ter v skladu s pogoji za varovanje območij in objektov, ki jih ureja ta odlok.
27. člen
Pogoji za dovoze in priključke so:
– dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem upravljalca;
– interni dovozi in pristopi morajo biti navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom;
– pri graditvi oziroma rekonstrukciji cest, stavbnih naprav ob cestah, se priključki na cestno omrežje predvidijo v projektih za graditev oziroma rekonstrukcijo;
– novogradnja prostostoječih objektov, prizidkov, nadzidkov, nadomestnih objektov ni možna, kolikor ni zagotovljen dovoz do parcele, na kateri je predviden poseg;
– pri gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih objektov je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest.
VI. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE OBMOČIJ
28. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječo oziroma novo zgrajeno komunalno omrežje pod pogoji, ki jih predpišejo upravljalci komunalnih naprav.
29. člen
Minimalna komunalna oprema obsega kanalizacijsko omrežje s predvideno navezavo na čistilno napravo, omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa.
30. člen
Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati zasnove, ki so jih izdelali pooblaščeni zavodi ali podjetja v skladu z določili predpisov in pravilnikov, veljavnih na območju občine Lenart. Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam.
Upoštevati je potrebno tudi naslednje pogoje in zahteve:
– objekti kmetijske proizvodnje morajo imeti urejena gnojišča in gnojnične jame v skladu z ustreznim strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic,
– stanovanjski in drugi objekti se lahko do izgradnje čistilnih naprav oziroma priključitve nanju praviloma priključujejo na kanalizacijo samo, če imajo zgrajeno ustrezno dimenzionirano vodotesno troprekatno greznico,
– vzporedno z razvojem posameznih mestnih predelov je potrebno izvajati tudi sanacije kanalizacije na tistih območjih mesta, kjer je le-ta potrebna.
VII. POGOJI ZA OHRANJEVANJE IN VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
31. člen
Na območju C-2 in C-1 (del) mora prenova ali obnova kulturne dediščine in spomenikov potekati po navodilih spomeniško varstvene službe.
32. člen
Mestno zelenje, ki ga predstavljajo drevoredi, nasadi, posamezna drevesa, je potrebno redno vzdrževati, dopolnjevati, obnavljati in oblikovati nove tovrstne površine.
33. člen
Na območjih Z-1 in Z-2 ter drugih območjih je za večje posege v zelene površine potrebno izdelati ureditveni načrt ali drugi prostorski izvedbeni akt.
34. člen
Pri gradnji nadomestnih in novih objektov je treba upoštevati ulično linijo.
Z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spreminjati značilnega sistema pozidave (gradbenih nizov, razporij, trgov) in obstoječih komunikacij.
VIII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
35. člen
Splošni pogoji za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja okolja so:
– zaščita vodnih virov in vodotokov pred onesnaževanjem;
– organizacija odvoza komunalnih odpadkov in sekundarnih surovin;
– saniranje območij, ki so izpostavljena hrupu in preprečevanju nastajanja novih virov hrupa v bližini stanovanj in delovnih mest.
36. člen
Vsi viri onesnaževanja morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje.
37. člen
Investitorji obrtnih novogradenj si morajo v lokacijskem postopku pridobiti strokovno oceno po 7. členu Zakona o varstvu pred hrupom. Protihrupna zaščita mora biti grajena sočasno z izgradnjo objektov.
38. člen
Pri gradnji novih stanovanjskih objektov je potrebno zagotoviti za bivalne prostore predpisano osončenje.
39. člen
Varstveni režimi in območja lokalnih vodnih virov so določena s predpisi, ki urejajo to področje.
40. člen
Za varstvo tal veljajo pogoji:
– pri izgradnji kanalizacijskega omrežja je najkasneje v šestih mesecih obvezna priključitev vseh objektov na to omrežje;
– vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke in podtalnico;
– tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod odpadnih voda, je potrebno predhodno ustrezno očistiti oziroma nevtralizirati v individualnih napravah.
IX. KONČNE DOLOČBE
41. člen
Občinski organ, pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor zahteva analizo širših prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno:
– za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že, povzroča z obstoječo dejavnostjo;
– za ugotovitev morebitnih sprememb in splošnih pogojev v območju, ki so nastale postopoma skozi daljše obdobje;
– za zagotovitev enakih možnosti uporabnikov prostora glede razreševanja njihovih prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi ne omogočili racionalne izrabe prostora;
– za zagotovitev enotnega sistema oblikovanja širšega območja.
Občinski upravni organ lahko v navedenih primerih lokacijsko dovoljenje za nov poseg v prostor pogojuje s predhodno ureditvijo širših prostorskih pogojev.
Občinski upravni organ mora pred izdajo lokacijskega dovoljenja obravnavati skupaj s pristojnimi organi, in organizacijami vse kompleksnejše posege v prostor, ki po podrobnejših merilih in pogojih za posamezna območja urejanja in morfološke enote zahtevajo strokovno preverbo.
42. člen
Prostorsko ureditveni pogoji so stalno na vpogled občanom, podjetjem in zavodom ter drugim organom, organizacijam in skupnostim.
43. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskega nadzorstva občin Maribor, Pesnica, Ruše, Lenart in Slovenska Bistrica.
44. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehajo za območja, navedena v 2. členu tega odloka, veljati določbe sprejetih prostorskih izvedbenih aktov v občini Lenart, ki so v nasprotju z določbami tega odloka.
45. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35101-14/91
Lenart, dne 29. septembra 1992.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Jože Škrlec l. r.
